Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtrorica recenije: Veronika Šoster
Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič
Ljubljana : Sanje, 2018
Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.
Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.
Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.
Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.
V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.
Avtrorica recenije: Veronika Šoster
Bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič
Ljubljana : Sanje, 2018
Potni list je prav posebna knjiga malteškega ustvarjalca Antoina Cassarja. Ne gre za pesniško zbirko v klasičnem smislu, ampak za projekt, ki opozarja na sodobne družbene probleme, saj Cassar deluje tudi kot aktivist na področju begunske problematike. Potni list je knjižica, ki po velikosti, barvi in grafiki posnema pravi potni list, in čeprav je bila izdana pred slabim desetletjem, je danes še kako aktualna. Zaradi svoje eksperimentalne forme in družbenokritične narave je hitro prerasla okvir, po njej so nastale gledališke predstave, razstave, projekti. Prek spleta je mogoče naročiti svoj lastni Potni list, možna je izbira barve in jezika, izkupiček od prodaje pa je namenjen različnim združenjem za zaščito beguncev in njihovih pravic.
Vsebina je precej klasična, kar malo razočara. Oblika namreč kaže na prelomnost, novost in provokativnost, zato bi pričakovali več igranja z vsebinskimi elementi dejanskih potnih listov. Toda poezija sega dlje od podatkov, hoče sporočiti Cassar: »ni potrebe, da bi komurkoli povedal svoje ime, kdaj in kje si se rodil, katerega spola si, kaj si po poklicu, kakšna je barva tvoje kože ali od kod izhajaš, ni potrebe po serijski številki, stari žalostni fotografiji, tvojih fizičnih merah, […] ni potrebe, da bi te oslepili s skeniranjem mrežnice, tvoje lepe oči pripadajo samo tebi in tistim, ki jih ljubiš.« Jasno je, da gre za protestno pesem, za upor proti ločevanju in razmejevanju, in v tem smislu Potni list postane polnokrven anti-potni list.
Knjiga je odprta in stremi k podiranju meja. Pričujoča izdaja je večjezična, poleg slovenščine vsebuje še španščino, angleščino in hrvaščino. Cassarju se pozna, da se je v življenju nenehno selil, saj se izraža v več jezikih, ki jih srečamo v pesnitvi, pojavljajo se zelo različni kraji. Gre za globalno besedilo, ki opozarja na strpnost in sprejemanje, in pesnik vsakogar, ne glede na deželo rojstva, imenuje »moj rojak«.
Uvod in začetek sta izrazito lirična, opomnita, da gre za literarni potni list, ki omogoča popolno svobodo: »če želiš, ga lahko vržeš v morje in gledaš, kako odteka črnilo, kako razpadajo strani […], če želiš, ga lahko vržeš v zrak in gledaš, kako prhuta in leti v vetru, in te ponese, če želiš, s seboj.« Osrednji del je veliko bolj neizprosen. Pesnik najprej našteva, česa vsega lastniku potnega lista ni treba delati (ni treba plezati čez zidove, ni se treba vkrcati na gumenjak). Ozračje postane zelo neosebno, skoraj novičarsko, kar opozarja na to, kako hitro se v vsem tem izgubi posameznik, hkrati pa je opisovanje nasilja zelo grafično in res odpira oči. V nadaljevanju se naracija obrne, saj našteva, kaj vse se sme narediti s potnim listom. To deluje čudovito utopično, saj se pesnik ne ozira na omejitve, zakone in prepovedi, njegov Potni list je namreč pesem, ki ima vstop povsod, saj lahko v vsakem trenutku poleti nad krivice, ozkoglednost in nestrpnost.
V Potnem listu Antoina Cassarja se tako prepletata optimizem in družbena kritika, ki pa na trenutke spolzi v moralizem, saj je preveč neposredna. Kljub temu gre za uspešen poskus odpiranja dialoga in za filantropsko gesto, ki na čisto svoj način nastavlja ogledalo sodobni družbi.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov