Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peter Mlakar: Nad

01.10.2018

Avtor recenzije: Urban Tarman Bere: Aleksander Golja

Ljubljana : Založba NSK, 2017

Tekstualna produkcija filozofa Petra Mlakarja redno vključuje razmišljanja o vzvišenem, presežnem, božjem – ter o človekovi telesnosti, mesenosti in, da, – tudi užitkih. V knjigi Nad si zastavlja zahtevno nalogo, ki pa sodi v polje njegovega siceršnjega zanimanja. Podaja se v temeljno filozofsko disciplino, v ontologijo, da bi bralstvu ponudil razmislek o tistem, kar je pred ontologijo in kar je pogoj biti same. Avtor že v uvodu izvirno pristopi k temi. Časovna prislova »pred« in »po«, s katerimi si ontologija tradicionalno pomaga pri temporalnem mišljenju tistega onstran biti, zamenja s prislovoma »pod« in »nad«, da bi tako segel prek sebe – iz biti v nič – in po vzoru Dionizija Areopagita izpeljal, da je bit »iz nečesa, kar ni bit«.

Iz česa torej je bit? In ali je zamenjava časovnosti s prostorskostjo bistvena in pri avtorju celo vrednostno zaznamovana? Za Mlakarja je gotovo bistvenega pomena, kakor je zanj bistven sam starogrški filozof, teolog in cerkveni oče Dionizij Areopagit s svojim radikalnim prevratom zahodne metafizike, kot jo je razvila denimo sholastika. Kot piše Mlakar, je Bog v nekem drugem razredu ali kategorialnem aparatu, oziroma, »da ga ni, je lahko sámo njegovo pojavljanje za nas.« Nič in pojem zanikanja sta že iz Boga. Bog se namreč ne more zanikati, ker kot absolutna resnica že vsebuje lastno zanikanje. Potem ko Mlakar izpelje dokaz za obstoj Boga, nadaljuje z razvijanjem pojmovnosti, ki jo je s pomočjo starogrškega filozofa poimenoval »nad«. »Nad« po njegovem predstavlja vse tisto, kar uhaja človekovemu spoznanju in česar človek s svojo pametjo ne more zajeti.

Na tem mestu knjiga preide na širšemu bralstvu zanimivo področje. Mlakar se kot idealist sooči z empirizmom, vendar ga ne zavrne. Prav nasprotno: konkretno biokemijo možganov, kakor deluje na naše mišljenje, prepričljivo poveže s samozavednim heglovskim duhom, ki povzroča, da se idejne in duhovne entitete v možganih zgodijo. Duh je prek jaza ugnezden v možganih, zato so naše misli, kot izpeljuje Mlakar, intervencija od možganov drugačne bitnosti. Čeprav se ta z možgani usklajuje, da nekaj sploh zaznamo kot realno idejo, jih presega, kajti možgani kot končen fenomen ne bi vedeli za neskončnost, če ne bi bili prek duha na njej udeleženi.

Če sklenem: Mlakarjevo esejistiko v knjigi Nad odlikuje jezikovna bujnost in miselna doslednost, ki jo v iskanju pravega miselnega odtenka rad brusi s pogostim parafraziranjem, z ironičnimi vrinki in medmeti. Bralca utegnejo njegove retorične figure razvedriti in celo vznevoljiti, čeprav mu bodo najpogosteje predstavljale oporo pri napredovanju skozi besedilo. Z veliko gotovostjo lahko zapišem, da Peter Mlakar spada med tiste avtorje, katerih slog je bistveni del sporočila. In to je pri njem bistveno: delček neskončnega počiva tudi v nas in to je naša duša.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Peter Mlakar: Nad

01.10.2018

Avtor recenzije: Urban Tarman Bere: Aleksander Golja

Ljubljana : Založba NSK, 2017

Tekstualna produkcija filozofa Petra Mlakarja redno vključuje razmišljanja o vzvišenem, presežnem, božjem – ter o človekovi telesnosti, mesenosti in, da, – tudi užitkih. V knjigi Nad si zastavlja zahtevno nalogo, ki pa sodi v polje njegovega siceršnjega zanimanja. Podaja se v temeljno filozofsko disciplino, v ontologijo, da bi bralstvu ponudil razmislek o tistem, kar je pred ontologijo in kar je pogoj biti same. Avtor že v uvodu izvirno pristopi k temi. Časovna prislova »pred« in »po«, s katerimi si ontologija tradicionalno pomaga pri temporalnem mišljenju tistega onstran biti, zamenja s prislovoma »pod« in »nad«, da bi tako segel prek sebe – iz biti v nič – in po vzoru Dionizija Areopagita izpeljal, da je bit »iz nečesa, kar ni bit«.

Iz česa torej je bit? In ali je zamenjava časovnosti s prostorskostjo bistvena in pri avtorju celo vrednostno zaznamovana? Za Mlakarja je gotovo bistvenega pomena, kakor je zanj bistven sam starogrški filozof, teolog in cerkveni oče Dionizij Areopagit s svojim radikalnim prevratom zahodne metafizike, kot jo je razvila denimo sholastika. Kot piše Mlakar, je Bog v nekem drugem razredu ali kategorialnem aparatu, oziroma, »da ga ni, je lahko sámo njegovo pojavljanje za nas.« Nič in pojem zanikanja sta že iz Boga. Bog se namreč ne more zanikati, ker kot absolutna resnica že vsebuje lastno zanikanje. Potem ko Mlakar izpelje dokaz za obstoj Boga, nadaljuje z razvijanjem pojmovnosti, ki jo je s pomočjo starogrškega filozofa poimenoval »nad«. »Nad« po njegovem predstavlja vse tisto, kar uhaja človekovemu spoznanju in česar človek s svojo pametjo ne more zajeti.

Na tem mestu knjiga preide na širšemu bralstvu zanimivo področje. Mlakar se kot idealist sooči z empirizmom, vendar ga ne zavrne. Prav nasprotno: konkretno biokemijo možganov, kakor deluje na naše mišljenje, prepričljivo poveže s samozavednim heglovskim duhom, ki povzroča, da se idejne in duhovne entitete v možganih zgodijo. Duh je prek jaza ugnezden v možganih, zato so naše misli, kot izpeljuje Mlakar, intervencija od možganov drugačne bitnosti. Čeprav se ta z možgani usklajuje, da nekaj sploh zaznamo kot realno idejo, jih presega, kajti možgani kot končen fenomen ne bi vedeli za neskončnost, če ne bi bili prek duha na njej udeleženi.

Če sklenem: Mlakarjevo esejistiko v knjigi Nad odlikuje jezikovna bujnost in miselna doslednost, ki jo v iskanju pravega miselnega odtenka rad brusi s pogostim parafraziranjem, z ironičnimi vrinki in medmeti. Bralca utegnejo njegove retorične figure razvedriti in celo vznevoljiti, čeprav mu bodo najpogosteje predstavljale oporo pri napredovanju skozi besedilo. Z veliko gotovostjo lahko zapišem, da Peter Mlakar spada med tiste avtorje, katerih slog je bistveni del sporočila. In to je pri njem bistveno: delček neskončnega počiva tudi v nas in to je naša duša.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov