Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stanka Hrastelj: Prva dama

08.10.2018

Avtorica recenzije: SImona Kopinšek Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018

Avtorji in avtorice večinoma ustvarjajo v prepoznavnem, ponavljajočem se jeziku. A če se ob novem romanu Stanke Hrastelj Prva dama za hip ustavimo pri njenem prejšnjem romanu Igranje, je treba priznati, da gre za povsem različni romaneskni intimni pripovedi, ki bi ju z zabrisom avtoričinega imena težko pripisali istemu peresu. Izmed vseh njenih del je navidezno drobni roman Prva dama vsebinsko in hkrati zahtevnostno najbolj kompleksen. Psihološko je zelo razdrobljen in takšna je tudi notranjost osrednje protagonistke Batšebe, legendarne žene kralja Davida. Postavljena sta v današnje ruralno okolje in hkrati v časovno prestopnost le navidezno drugačnega sveta kraljevih spletk.

Prva dama, Batšeba,  je silno zapleten in hkrati prozoren lik. Najti ga je mogoče na številnih naslovnicah sodobnih revij, o njem poslušamo tako rekoč v vsakdanjem življenju, saj gre za žensko, ki bi za uresničitev želje, ki zahteva najvišje družbene lege, storila tako rekoč vse, na kar številne druge niti pomislijo ne. Ob tem se čudi vsemu, kar se tistim, ki so vajeni dela, zdi samoumevno, čeprav “je njej čez glavo šinila misel, da je za kraljevo bodočo ženo dovolj, da zna zapeljati kralja in si drzne pognati moža v smrt …” Preseneča jo, ko je “že v prvih mesecih skupnega življenja videla čuda, saj je njen kralj znal odmašiti odtok, škrobiti srajce, polagati ploščice, vrata hladilnika, ki se odpirajo na levo, premontirati, da se odpirajo na desno, znal je tudi z golimi rokami ujeti ribo, oskubiti kokoš, štrikati in narediti žajfo iz pepela in svinjske masti, vedel je, na katero luno se sekajo drevesa in kolje prašič, rekel je nekega večera kaj se čudiš, nekaj stvari pač mora znati, če naj pastir postane kralj …”

Prva dama je roman, ki od bralke in bralca ne zahteva pretirane čustvene vpletenosti, verjetno je za to zaslužna avtoričina odmaknjena drža, zasoljena z dovoljšnjo mero ironije in satirične začinjenosti. Hkrati pa Batšebino pomilovanja vredno življenje odslikava prekrito resničnost tistih, ki lahko ljubezen spoznajo le z besedo oziroma se ji približajo s kupninami in ponižujočimi ponudbami:

“Vstala je, se opotekla, vzela iz torbice denarnico, iz denarnice šop stotakov in mu jih pomolila. Gledala sta se kot gladiatorja v areni, na nož, na smrt, kdo bo koga, trajalo je. Potem ji je Mandič pripeljal tak šamar, da jo je zasukalo. Vzel bankovce, zaloputnil z vrati.”

Domiselno je tudi vpletanje sodobne gledališke in javne scene v posodobljeno življenje biblijske Batšebe. Del tega so tudi povsem resnični dogodki, med njimi tragična smrt režiserja Tomaža Pandurja, umrlega med bralno vajo za nastajajočo predstavo.

Sicer pa je Prva dama Stanke Hrastelj tudi vsebinski nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem življenjskem preigravanju. Batšeba ob preganjanju notranje bede (navzven ima namreč skoraj vse) sega k promiskuiteti in anoreksičnemu odrekanju ter k samopoškodbam, a tudi njen vrli kraljevi soprog David nič kaj ne zaostaja v nezvestobi. Potem Batšeba nekega dne končno zanosi in takrat po kraljevi zemlji udari  dolgo rastoča božja šiba: “Ko je mali prijokal, zdrizast in šarast in zverižen, je kraljevemu paru suknjič srca počil po šivih. GOSPOD pa je udaril otroka, ki ga je Urijajeva žena rodila Davidu, da je zbolel.” 

Kljub kraljevemu odrekanju ob moledovanju deček po tednu dni umre. Morda prav biblijska zapisljivost sorazmerno kratkih odlomkov narekuje romaneskno dinamičnost in avtorsko neomajnost ob pretresljivih življenjskih dogodkih, kakršna je smrt otroka za žalujočo mater. Ljudstvo jo bodri s poimenovanjem nove šole po njej. Pomenljiv pa je odlomek, ko ji skuša pomagati nekdanja sošolka in ki priča o njeni nesposobnosti sprejemanja notranjega zloma: “Batšebo je kasneje še dolgo grizlo, ker je dovolila, da jo vidi v slabi koži.” 

Zanimiva je tudi avtoričina spreobrnitev referenčnih del, recimo pesemskih in naslovnih.  Ena takšnih je: “Z vsako pesmijo me je več!”, preoblikovana iz naslova pesniške zbirke prehitro umrlega Marka Pavčka “Z vsako pesmijo me je manj”.

In nadaljevanje življenja Prve dame, ki ji kralj po smrti sina, ko se mu žena vse pogosteje pridružuje v postelji, kupi podjetje? “Bolj ko se je Batšebino srce polnilo s poslovnimi uspehi, bolj je bilo votlo.” Ta votlost narekuje tudi kasnejše Batšebino izginotje, nad katerim se celo izvoljeno ljudstvo zgrozi, vse do spletne objave, ki dokazuje vnovičen prihod kraljevega naslednika, ki raste v njeni maternici. Roman zapustimo po Davidovi smrti, ko že vlada Salomon: “Batšebin in Davidov sin, ki sploh ni bil Davidov sin, za katerega ni nikoli izvedel, da je kukavičje jajce …” 

Prva dama Stanke Hrastelj je odličen roman, v katerem je mogoče najti tudi poezijo, saj je jezik, kljub omenjeni tretjeosebni avtorski odmaknjenosti, nadvse poetičen in naravnost slasten.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Stanka Hrastelj: Prva dama

08.10.2018

Avtorica recenzije: SImona Kopinšek Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018

Avtorji in avtorice večinoma ustvarjajo v prepoznavnem, ponavljajočem se jeziku. A če se ob novem romanu Stanke Hrastelj Prva dama za hip ustavimo pri njenem prejšnjem romanu Igranje, je treba priznati, da gre za povsem različni romaneskni intimni pripovedi, ki bi ju z zabrisom avtoričinega imena težko pripisali istemu peresu. Izmed vseh njenih del je navidezno drobni roman Prva dama vsebinsko in hkrati zahtevnostno najbolj kompleksen. Psihološko je zelo razdrobljen in takšna je tudi notranjost osrednje protagonistke Batšebe, legendarne žene kralja Davida. Postavljena sta v današnje ruralno okolje in hkrati v časovno prestopnost le navidezno drugačnega sveta kraljevih spletk.

Prva dama, Batšeba,  je silno zapleten in hkrati prozoren lik. Najti ga je mogoče na številnih naslovnicah sodobnih revij, o njem poslušamo tako rekoč v vsakdanjem življenju, saj gre za žensko, ki bi za uresničitev želje, ki zahteva najvišje družbene lege, storila tako rekoč vse, na kar številne druge niti pomislijo ne. Ob tem se čudi vsemu, kar se tistim, ki so vajeni dela, zdi samoumevno, čeprav “je njej čez glavo šinila misel, da je za kraljevo bodočo ženo dovolj, da zna zapeljati kralja in si drzne pognati moža v smrt …” Preseneča jo, ko je “že v prvih mesecih skupnega življenja videla čuda, saj je njen kralj znal odmašiti odtok, škrobiti srajce, polagati ploščice, vrata hladilnika, ki se odpirajo na levo, premontirati, da se odpirajo na desno, znal je tudi z golimi rokami ujeti ribo, oskubiti kokoš, štrikati in narediti žajfo iz pepela in svinjske masti, vedel je, na katero luno se sekajo drevesa in kolje prašič, rekel je nekega večera kaj se čudiš, nekaj stvari pač mora znati, če naj pastir postane kralj …”

Prva dama je roman, ki od bralke in bralca ne zahteva pretirane čustvene vpletenosti, verjetno je za to zaslužna avtoričina odmaknjena drža, zasoljena z dovoljšnjo mero ironije in satirične začinjenosti. Hkrati pa Batšebino pomilovanja vredno življenje odslikava prekrito resničnost tistih, ki lahko ljubezen spoznajo le z besedo oziroma se ji približajo s kupninami in ponižujočimi ponudbami:

“Vstala je, se opotekla, vzela iz torbice denarnico, iz denarnice šop stotakov in mu jih pomolila. Gledala sta se kot gladiatorja v areni, na nož, na smrt, kdo bo koga, trajalo je. Potem ji je Mandič pripeljal tak šamar, da jo je zasukalo. Vzel bankovce, zaloputnil z vrati.”

Domiselno je tudi vpletanje sodobne gledališke in javne scene v posodobljeno življenje biblijske Batšebe. Del tega so tudi povsem resnični dogodki, med njimi tragična smrt režiserja Tomaža Pandurja, umrlega med bralno vajo za nastajajočo predstavo.

Sicer pa je Prva dama Stanke Hrastelj tudi vsebinski nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem življenjskem preigravanju. Batšeba ob preganjanju notranje bede (navzven ima namreč skoraj vse) sega k promiskuiteti in anoreksičnemu odrekanju ter k samopoškodbam, a tudi njen vrli kraljevi soprog David nič kaj ne zaostaja v nezvestobi. Potem Batšeba nekega dne končno zanosi in takrat po kraljevi zemlji udari  dolgo rastoča božja šiba: “Ko je mali prijokal, zdrizast in šarast in zverižen, je kraljevemu paru suknjič srca počil po šivih. GOSPOD pa je udaril otroka, ki ga je Urijajeva žena rodila Davidu, da je zbolel.” 

Kljub kraljevemu odrekanju ob moledovanju deček po tednu dni umre. Morda prav biblijska zapisljivost sorazmerno kratkih odlomkov narekuje romaneskno dinamičnost in avtorsko neomajnost ob pretresljivih življenjskih dogodkih, kakršna je smrt otroka za žalujočo mater. Ljudstvo jo bodri s poimenovanjem nove šole po njej. Pomenljiv pa je odlomek, ko ji skuša pomagati nekdanja sošolka in ki priča o njeni nesposobnosti sprejemanja notranjega zloma: “Batšebo je kasneje še dolgo grizlo, ker je dovolila, da jo vidi v slabi koži.” 

Zanimiva je tudi avtoričina spreobrnitev referenčnih del, recimo pesemskih in naslovnih.  Ena takšnih je: “Z vsako pesmijo me je več!”, preoblikovana iz naslova pesniške zbirke prehitro umrlega Marka Pavčka “Z vsako pesmijo me je manj”.

In nadaljevanje življenja Prve dame, ki ji kralj po smrti sina, ko se mu žena vse pogosteje pridružuje v postelji, kupi podjetje? “Bolj ko se je Batšebino srce polnilo s poslovnimi uspehi, bolj je bilo votlo.” Ta votlost narekuje tudi kasnejše Batšebino izginotje, nad katerim se celo izvoljeno ljudstvo zgrozi, vse do spletne objave, ki dokazuje vnovičen prihod kraljevega naslednika, ki raste v njeni maternici. Roman zapustimo po Davidovi smrti, ko že vlada Salomon: “Batšebin in Davidov sin, ki sploh ni bil Davidov sin, za katerega ni nikoli izvedel, da je kukavičje jajce …” 

Prva dama Stanke Hrastelj je odličen roman, v katerem je mogoče najti tudi poezijo, saj je jezik, kljub omenjeni tretjeosebni avtorski odmaknjenosti, nadvse poetičen in naravnost slasten.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


Stran 46 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov