Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Neveljaven email naslov