Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8
V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.
Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.
Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.
Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
Neveljaven email naslov