Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.
Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Neveljaven email naslov