Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Ljubljana : Beletrina, 2018
Naslov knjige Zakartana ura je Vlado Kreslin pojasnil že na začetku zbirke: ded je s soške fronte prinesel srebrno žepno uro, a jo je pozneje v lastni gostilni zakartal. Njegov sin, Kreslinov oče, jo je čez pol stoletja odkupil od vaškega urarja. Bleščeča ura še vedno točno kaže čas.
Svoj pristop do pesnjenja Beltinčan Vlado Kreslin nazorno pojasnjuje v prvih vrsticah pesmi z naslovom Ena pesem: »Eno pesem / rad bi napisal pesem / enostavno / prijazno / ki bi bila brez skrbi / ki bi ljudi veselila / ki bi še meni dajala moč.« Pet lastnosti naj torej vsebuje pesem: enostavnost, prijaznost, brezskrbnost, veselje in moč. Pri podrobnejši razgradnji Kreslinovih pesmi bi bilo te sestavine v njegovih pesmih vsekakor mogoče določiti in izpostaviti, saj so obrnjene k ljudem in ne posegajo po metafizičnih ali transcendentnih resnicah, ki bi jih pesnik z zapleteno metaforiko ovite posredoval zahtevnejšemu bralstvu. Njihovo vodilo je namreč spevnost. Na to opozarja tudi Jani Virk, pisec spremne besede z naslovom Ura, ki teče naprej, ko piše: »Kreslin pesmi jemlje iz sveta, ki mu pripadamo, iz našega tukaj in zdaj, ki se po tihem ožilju spomina povezuje s preteklostjo in nepovratno drsi v neko melanholično razprto prihodnost, v kateri nas čakajo, kdo ve, ali odgovori na vsa vprašanja ali dokončen molk.«
Pesmi v zbirki Zakartana ura so nekako presekane oziroma je njihovo tiktakanje prekinjeno z zapisi v obliki pripovednih vrivkov, ki pojasnjujejo same pesmi, ali pa v njihovo občutje prinašajo neko širše ozadje in sočasne pojave, ki so bili vzrok njihovega nastanka. Tako omenja Aleša Debeljaka, ki je napisal navdihujočo oceno drugega ljubljanskega nastopa Beltinške bande, pa skupno ribarjenje s Tonetom Partljičem, ki je botrovalo pesmi, nastali nekje med Kornati, ali politične dogodke, ki jih pesnik zazna na način naslednjega navedka: »Ko je prvi zapel, je bil zadnji še na toplem v partiji. Zdaj kikirika proti njej.« Na nasprotni knjižni strani je pač pesem z naslovom Petelini.
Druga vrsta vrivkov pa so posnetki lističev in listov, na katere je pesnik zapisoval trenutne vtise ali nastavke za pesmi. Iz njih je razvidno, da pesem lahko nastane kjerkoli: na računu iz trgovine, ob pisalnem stroju, v pesnikovi beležki. In seveda tudi pesnikovo postopno oblikovanje njene dokončne oblike.
Tematika v Kreslinovih pesmih sega od sprotne angažiranosti, ki jo povzročajo širši družbeni pojavi, kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo. Posvečena ji je pesem Okna na stežaj, ki vsebuje tudi pomenljive vrstice: »Zbrišimo prah po koteh / spomina in v očeh / kaj pa, če pod odvrženo lupino / skril se nam je smeh?«. Pesmi se vsaj dotikajo tudi povsem običajnih stvari, kot je avtomat za kavo, ali pa sežejo po ovekovečenem občutju, ki je seveda ljubezen oziroma bližina drugih.
Pesmi v zbirki Zakartana ura so večinoma opremljene z datumi in kraji nastanka. Pesnik torej pesni povsod in venomer, to pa kaže tudi lastnost predmeta, ki mu je zbirka posvečena, ure torej. Besedna zveza zakartana ura ima namreč še sopomen: to je čas, ki naj bi bil vržen stran. No, čas, ki se ga porabi za prebiranje teh pesmi, zagotovo ni izgubljen.
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Ljubljana : Beletrina, 2018
Naslov knjige Zakartana ura je Vlado Kreslin pojasnil že na začetku zbirke: ded je s soške fronte prinesel srebrno žepno uro, a jo je pozneje v lastni gostilni zakartal. Njegov sin, Kreslinov oče, jo je čez pol stoletja odkupil od vaškega urarja. Bleščeča ura še vedno točno kaže čas.
Svoj pristop do pesnjenja Beltinčan Vlado Kreslin nazorno pojasnjuje v prvih vrsticah pesmi z naslovom Ena pesem: »Eno pesem / rad bi napisal pesem / enostavno / prijazno / ki bi bila brez skrbi / ki bi ljudi veselila / ki bi še meni dajala moč.« Pet lastnosti naj torej vsebuje pesem: enostavnost, prijaznost, brezskrbnost, veselje in moč. Pri podrobnejši razgradnji Kreslinovih pesmi bi bilo te sestavine v njegovih pesmih vsekakor mogoče določiti in izpostaviti, saj so obrnjene k ljudem in ne posegajo po metafizičnih ali transcendentnih resnicah, ki bi jih pesnik z zapleteno metaforiko ovite posredoval zahtevnejšemu bralstvu. Njihovo vodilo je namreč spevnost. Na to opozarja tudi Jani Virk, pisec spremne besede z naslovom Ura, ki teče naprej, ko piše: »Kreslin pesmi jemlje iz sveta, ki mu pripadamo, iz našega tukaj in zdaj, ki se po tihem ožilju spomina povezuje s preteklostjo in nepovratno drsi v neko melanholično razprto prihodnost, v kateri nas čakajo, kdo ve, ali odgovori na vsa vprašanja ali dokončen molk.«
Pesmi v zbirki Zakartana ura so nekako presekane oziroma je njihovo tiktakanje prekinjeno z zapisi v obliki pripovednih vrivkov, ki pojasnjujejo same pesmi, ali pa v njihovo občutje prinašajo neko širše ozadje in sočasne pojave, ki so bili vzrok njihovega nastanka. Tako omenja Aleša Debeljaka, ki je napisal navdihujočo oceno drugega ljubljanskega nastopa Beltinške bande, pa skupno ribarjenje s Tonetom Partljičem, ki je botrovalo pesmi, nastali nekje med Kornati, ali politične dogodke, ki jih pesnik zazna na način naslednjega navedka: »Ko je prvi zapel, je bil zadnji še na toplem v partiji. Zdaj kikirika proti njej.« Na nasprotni knjižni strani je pač pesem z naslovom Petelini.
Druga vrsta vrivkov pa so posnetki lističev in listov, na katere je pesnik zapisoval trenutne vtise ali nastavke za pesmi. Iz njih je razvidno, da pesem lahko nastane kjerkoli: na računu iz trgovine, ob pisalnem stroju, v pesnikovi beležki. In seveda tudi pesnikovo postopno oblikovanje njene dokončne oblike.
Tematika v Kreslinovih pesmih sega od sprotne angažiranosti, ki jo povzročajo širši družbeni pojavi, kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo. Posvečena ji je pesem Okna na stežaj, ki vsebuje tudi pomenljive vrstice: »Zbrišimo prah po koteh / spomina in v očeh / kaj pa, če pod odvrženo lupino / skril se nam je smeh?«. Pesmi se vsaj dotikajo tudi povsem običajnih stvari, kot je avtomat za kavo, ali pa sežejo po ovekovečenem občutju, ki je seveda ljubezen oziroma bližina drugih.
Pesmi v zbirki Zakartana ura so večinoma opremljene z datumi in kraji nastanka. Pesnik torej pesni povsod in venomer, to pa kaže tudi lastnost predmeta, ki mu je zbirka posvečena, ure torej. Besedna zveza zakartana ura ima namreč še sopomen: to je čas, ki naj bi bil vržen stran. No, čas, ki se ga porabi za prebiranje teh pesmi, zagotovo ni izgubljen.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so konec junija uprizorili premiero drame sodobnega angleškega dramatika mlajše generacije Simona Longmana Koščki svetlobe v prevodu dramaturginje uprizoritve Eve Mahkovic. Intimno zgodbo dveh sester je zrežirala Barbara Zemljič. Predstavo si je na premieri ogledala Vilma Štritof. Foto: Peter Giodani
Brina Klampfer, Kaja Blazinšek: Paloma Soprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik Produkcija magistrskega programa Gledališka režija Premiera: 21. 6. 2020 Letošnjo sezono v Slovenskem mladinskem gledališču sklepajo s predstavo Paloma, ki prikazuje sliko kraja, v katerem se je sredi 70.ih let preteklega stoletja okrog uspešne proizvodnje higienskega papirja gradila skupnost delavcev. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Željko Stevanić IFP/Arhiv CTF UL AGRFT
Gejm Režija: Žiga Divjak Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališča in Maska Ljubljana Besedilo je nastalo na podlagi pričevanj, zbranih v bazi podatkov Border Violence Monitoring. Premiera: 10. 6. 2020 V Slovenskem mladinskem gledališču so tik pred koncem sezone premierno uprizorili predstavo Gejm. Gre za pretresljiv dokumentarni izsek iz življenja beguncev, ki jim v večkratnih poskusih uspe ali pa ne uspe – odtod tudi poimenovanje: Gejm / Igra - priti v deželo upanja Evropsko unijo. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Matej Povše
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov