Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vlado Kreslin: Zakartana ura

05.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.

Ljubljana : Beletrina, 2018

Naslov knjige Zakartana ura je Vlado Kreslin pojasnil že na začetku zbirke: ded je s soške fronte prinesel srebrno žepno uro, a jo je pozneje v lastni gostilni zakartal. Njegov sin, Kreslinov oče, jo je čez pol stoletja odkupil od vaškega urarja. Bleščeča ura še vedno točno kaže čas.

Svoj pristop do pesnjenja Beltinčan Vlado Kreslin nazorno pojasnjuje v prvih vrsticah pesmi z naslovom Ena pesem: »Eno pesem / rad bi napisal pesem / enostavno / prijazno / ki bi bila brez skrbi / ki bi ljudi veselila / ki bi še meni dajala moč.« Pet lastnosti naj torej vsebuje pesem: enostavnost, prijaznost, brezskrbnost, veselje in moč. Pri podrobnejši razgradnji Kreslinovih pesmi bi bilo te sestavine v njegovih pesmih vsekakor mogoče določiti in izpostaviti, saj so obrnjene k ljudem in ne posegajo po metafizičnih ali transcendentnih resnicah, ki bi jih pesnik z zapleteno metaforiko ovite posredoval zahtevnejšemu bralstvu. Njihovo vodilo je namreč spevnost. Na to opozarja tudi Jani Virk, pisec spremne besede z naslovom Ura, ki teče naprej, ko piše: »Kreslin pesmi jemlje iz sveta, ki mu pripadamo, iz našega tukaj in zdaj, ki se po tihem ožilju spomina povezuje s preteklostjo in nepovratno drsi v neko melanholično razprto prihodnost, v kateri nas čakajo, kdo ve, ali odgovori na vsa vprašanja ali dokončen molk.«

Pesmi v zbirki Zakartana ura so nekako presekane oziroma je njihovo tiktakanje prekinjeno z zapisi v obliki pripovednih vrivkov, ki pojasnjujejo same pesmi, ali pa v njihovo občutje prinašajo neko širše ozadje in sočasne pojave, ki so bili vzrok njihovega nastanka. Tako omenja Aleša Debeljaka, ki je napisal navdihujočo oceno drugega ljubljanskega nastopa Beltinške bande, pa skupno ribarjenje s Tonetom Partljičem, ki je botrovalo pesmi, nastali nekje med Kornati, ali politične dogodke, ki jih pesnik zazna na način naslednjega navedka: »Ko je prvi zapel, je bil zadnji še na toplem v partiji. Zdaj kikirika proti njej.« Na nasprotni knjižni strani je pač pesem z naslovom Petelini.

Druga vrsta vrivkov pa so posnetki lističev in listov, na katere je pesnik zapisoval trenutne vtise ali nastavke za pesmi. Iz njih je razvidno, da pesem lahko nastane kjerkoli: na računu iz trgovine, ob pisalnem stroju, v pesnikovi beležki. In seveda tudi pesnikovo postopno oblikovanje njene dokončne oblike.

Tematika v Kreslinovih pesmih sega od sprotne angažiranosti, ki jo povzročajo širši družbeni pojavi, kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo. Posvečena ji je pesem Okna na stežaj, ki vsebuje tudi pomenljive vrstice: »Zbrišimo prah po koteh / spomina in v očeh / kaj pa, če pod odvrženo lupino / skril se nam je smeh?«. Pesmi se vsaj dotikajo tudi povsem običajnih stvari, kot je avtomat za kavo, ali pa sežejo po ovekovečenem občutju, ki je seveda ljubezen oziroma bližina drugih.

Pesmi v zbirki Zakartana ura so večinoma opremljene z datumi in kraji nastanka. Pesnik torej pesni povsod in venomer, to pa kaže tudi lastnost predmeta, ki mu je zbirka posvečena, ure torej. Besedna zveza zakartana ura ima namreč še sopomen: to je čas, ki naj bi bil vržen stran. No, čas, ki se ga porabi za prebiranje teh pesmi, zagotovo ni izgubljen.


Ocene

1936 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Vlado Kreslin: Zakartana ura

05.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.

Ljubljana : Beletrina, 2018

Naslov knjige Zakartana ura je Vlado Kreslin pojasnil že na začetku zbirke: ded je s soške fronte prinesel srebrno žepno uro, a jo je pozneje v lastni gostilni zakartal. Njegov sin, Kreslinov oče, jo je čez pol stoletja odkupil od vaškega urarja. Bleščeča ura še vedno točno kaže čas.

Svoj pristop do pesnjenja Beltinčan Vlado Kreslin nazorno pojasnjuje v prvih vrsticah pesmi z naslovom Ena pesem: »Eno pesem / rad bi napisal pesem / enostavno / prijazno / ki bi bila brez skrbi / ki bi ljudi veselila / ki bi še meni dajala moč.« Pet lastnosti naj torej vsebuje pesem: enostavnost, prijaznost, brezskrbnost, veselje in moč. Pri podrobnejši razgradnji Kreslinovih pesmi bi bilo te sestavine v njegovih pesmih vsekakor mogoče določiti in izpostaviti, saj so obrnjene k ljudem in ne posegajo po metafizičnih ali transcendentnih resnicah, ki bi jih pesnik z zapleteno metaforiko ovite posredoval zahtevnejšemu bralstvu. Njihovo vodilo je namreč spevnost. Na to opozarja tudi Jani Virk, pisec spremne besede z naslovom Ura, ki teče naprej, ko piše: »Kreslin pesmi jemlje iz sveta, ki mu pripadamo, iz našega tukaj in zdaj, ki se po tihem ožilju spomina povezuje s preteklostjo in nepovratno drsi v neko melanholično razprto prihodnost, v kateri nas čakajo, kdo ve, ali odgovori na vsa vprašanja ali dokončen molk.«

Pesmi v zbirki Zakartana ura so nekako presekane oziroma je njihovo tiktakanje prekinjeno z zapisi v obliki pripovednih vrivkov, ki pojasnjujejo same pesmi, ali pa v njihovo občutje prinašajo neko širše ozadje in sočasne pojave, ki so bili vzrok njihovega nastanka. Tako omenja Aleša Debeljaka, ki je napisal navdihujočo oceno drugega ljubljanskega nastopa Beltinške bande, pa skupno ribarjenje s Tonetom Partljičem, ki je botrovalo pesmi, nastali nekje med Kornati, ali politične dogodke, ki jih pesnik zazna na način naslednjega navedka: »Ko je prvi zapel, je bil zadnji še na toplem v partiji. Zdaj kikirika proti njej.« Na nasprotni knjižni strani je pač pesem z naslovom Petelini.

Druga vrsta vrivkov pa so posnetki lističev in listov, na katere je pesnik zapisoval trenutne vtise ali nastavke za pesmi. Iz njih je razvidno, da pesem lahko nastane kjerkoli: na računu iz trgovine, ob pisalnem stroju, v pesnikovi beležki. In seveda tudi pesnikovo postopno oblikovanje njene dokončne oblike.

Tematika v Kreslinovih pesmih sega od sprotne angažiranosti, ki jo povzročajo širši družbeni pojavi, kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo. Posvečena ji je pesem Okna na stežaj, ki vsebuje tudi pomenljive vrstice: »Zbrišimo prah po koteh / spomina in v očeh / kaj pa, če pod odvrženo lupino / skril se nam je smeh?«. Pesmi se vsaj dotikajo tudi povsem običajnih stvari, kot je avtomat za kavo, ali pa sežejo po ovekovečenem občutju, ki je seveda ljubezen oziroma bližina drugih.

Pesmi v zbirki Zakartana ura so večinoma opremljene z datumi in kraji nastanka. Pesnik torej pesni povsod in venomer, to pa kaže tudi lastnost predmeta, ki mu je zbirka posvečena, ure torej. Besedna zveza zakartana ura ima namreč še sopomen: to je čas, ki naj bi bil vržen stran. No, čas, ki se ga porabi za prebiranje teh pesmi, zagotovo ni izgubljen.


08.06.2020

Evelyn Waugh: Ekskluziva

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Lidija Hartman.


05.06.2020

Simon Popek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.06.2020

Retrospektiva

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.06.2020

Odvetnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.06.2020

Lov

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.06.2020

Nina Kremžar: Dostop na odprto morje

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Mateja Perpar.


01.06.2020

Aleksandar Gatalica: Nevidni

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.


01.06.2020

Ur. Mateja Ratej: Biografija na prehodu v digitalnost

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Mateja Perpar.


01.06.2020

Marij Čuk: Črni obroč

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Jure Franko in Lidija Hartman


25.05.2020

Urban Vovk: Kdo drug in kje drugje

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko


25.05.2020

José Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Lidija Hartman


25.05.2020

Matej Krajnc: Ojstrica

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bere Lidija Hartman.


18.05.2020

Uroš Prah: Udor

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Mateja Perpar.


18.05.2020

Jared Diamond: Pretres

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere: Jure Franko


18.05.2020

Josip Osti: Življenje je srhljiva pravljica

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta Jure Franko in Ivan Lotrič.


18.05.2020

Édouard Louis: Opraviti z Eddyjem

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere: Lidija Hartman


11.05.2020

Marko Elsner Grošelj - Pobral sem van Goghovo uho

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere: Renato Horvat.


11.05.2020

Sibylle Berg: Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič


11.05.2020

Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere: Maja Moll.


11.05.2020

Gabriele D'Annunzio: Pescarske zgodbe

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Mateja Perpar.


Stran 68 od 97
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov