Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

19.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.

Založba ART, Komen, 2018

Ob 25. obletnici smrti primorske pesnice Ljubke Šorli je izšel izbor iz njenih enajstih pesniških zbirk. Kljub temu, da je ta slovenska besedna umetnica, ki je triinosemdesetletna umrla leta 1993, zapustila kar 1030 pesmi, kljub temu da je zastopana v nekaterih cvetnikih, da je nekaj njenih pesmi uglasbenih, da je prejela celo italijanska državna odlikovanja in je po njej poimenovana osnovna šola v Romjanu pri Ronkah, je v matici širše neznana. Malo zato, ker so njene pesmi izhajale pretežno v Italiji in drugod po svetu, malo pa tudi zato, ker jih nekaj sploh še ni bilo objavljenih. Kakorkoli, v Sloveniji je znana več ali manj literarnim zgodovinarjem, nekateri jo uvrščajo med najpomembnejše slovenske pesnice ob bok Lili Novy.

V cvetniku njene poezije Goriške pesmi, ki ga je izbral in uredil njen nečak Igor Tuta, gradivo pa mu je dala na voljo njena hči, literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž, so zbrane pesmi, ki so nastale med letoma 1943 in 1991, medtem ko je pesnica prvikrat stopila v javnost že leta 1927. V knjigi je šest tematskih razdelkov, ločenih z reprodukcijami realističnih akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča.

Prvi sklop, Goriške podobe, prinaša razpoloženjske pesmi z motivi iz narave in z menjavami letnih časov, skratka impresije o goriški pokrajini, kamor se je pesnica preselila iz rodnega Tolmina. Osrednji motiv je Soča, reka, ki jo je spremljala od njenega rojstva. Sugestivni so vtisi ob doživljanju posameznih krajev in reminiscence na minulost. Pesnica pa tudi občuti žalost in nemoč ob razdelitvi Primorske na dva dela in vzpostavitvi železne zavese. Čeprav je v tem svežnju tudi pesem, ki je namenjena narodnozabavnemu ansamblu, ne deluje pocukrano, ampak je kar miniaturna umetnina s pomenljivim sporočilom.

Presenetljivo je že takoj na drugem mestu uvrščen niz pesmi za mladino Otroški živžav. Glavne teme so živali, rastline, šola in seveda znameniti goriški Andrejev sejem, vse pa so brez izrazitejšega vzgojnega poudarka. A tudi v njih je, čeprav na ljubek način, čutiti nesrečno zarisanost državne meje. To je poezija, ki se razpoloženjsko stika s pesmimi, kakršne je pisal za otroke Igo Gruden.

V razdelku Odsevi večnosti, v kazalu napačno poimenovanem, prevladuje krščanska duhovnost skozi premene v naravi in praznike, vendar so  ti občuteno zastavljeni slavospevi in poetične meditacije brez teoloških poudarkov. In tudi tu je čutiti motnjo državne meje, ki je presekala poprejšnjo slovensko bivanjsko enovitost.

Ljubezen pod cipreso se imenuje niz žalne ljubezenske poezije, ki je s svojo silovito elegičnostjo verjetno najmočnejši pesniški dosežek v tej knjigi. Pretresljivi so pesničini odzivi na smrt njenega mladega moža, slovenskega skladatelja in zborovodja Lojzeta Bratuža, ki so ga umorili fašisti, da je ostala sama s prav majhnima otrokoma. Poezija, na kakršno v slovenski književnosti skorajda ne naletimo.

Domoljubne pesmi z zgodovinskim ozadjem najdemo v nizu z naslovom Težka pot miru. To so reminiscence na primorsko zgodovino od tolminskega upora do fašističnega nasilja po prvi svetovni vojni. V njej so zaznavni odmevi na pesničino kalvarijo s strahovitim mučenjem v zaporu, ki pa je ni zlomilo. Celo tam je nastalo nekaj njenih pesmi.

Končni razdelek Po poteh življenja, napačno naveden tako v spremni besedi kot v kazalu, vsebuje prigodne pesmi, nastale ob posameznih zgodovinskih obletnicah, slovesnih odprtjih in jubilejih narodnih in kulturnih ustanov, spominskih dnevih in rojstnih dnevih nekaterih pomembnejših postav slovenske kulture na Primorskem.

Zbirko Goriške pesmi bogati izčrpna spremna beseda Marije Mercina, dobre poznavalke dela Ljubke Šorli, dodani pa so še pesničina bibliografija ter seznami knjig, diplomskih nalog in številnih zapisov o njej.

Pesmi v tem zborniku so seveda daleč od hermetičnosti in modernističnega pesniškega izražanja. Izzvenevajo v nekakšnem novoromantičnem intimizmu in so kot take delu sodobne slovenske kritike morda manj zanimive, nikakor pa ne vsem tistim, ki so jim namenjene. Ljubko Šorli potemtakem odlikuje jasna pesniška govorica, obvlada klasične pesniške oblike s strogim ritmom, čistimi rimami in nemalokrat z enjambementi. Pogosti so petrarkistični soneti. Ponekod motijo le naglasna znamenja, ki so jih v tiskarni marsikje napačno postavili. Prav pa je, da je ob pomanjkanju knjig Ljubke Šorli tako na knjižnem trgu kot v knjižnicah izšel ta izbor pesniške besede umetnice, ki je s svojo mučeniško potjo ob možu Lojzetu Bratužu ter sploh s svojim življenjskim in umetniškim kredom postala eden od simbolov trpljenja slovenskega življa na Primorskem.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

19.11.2018

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.

Založba ART, Komen, 2018

Ob 25. obletnici smrti primorske pesnice Ljubke Šorli je izšel izbor iz njenih enajstih pesniških zbirk. Kljub temu, da je ta slovenska besedna umetnica, ki je triinosemdesetletna umrla leta 1993, zapustila kar 1030 pesmi, kljub temu da je zastopana v nekaterih cvetnikih, da je nekaj njenih pesmi uglasbenih, da je prejela celo italijanska državna odlikovanja in je po njej poimenovana osnovna šola v Romjanu pri Ronkah, je v matici širše neznana. Malo zato, ker so njene pesmi izhajale pretežno v Italiji in drugod po svetu, malo pa tudi zato, ker jih nekaj sploh še ni bilo objavljenih. Kakorkoli, v Sloveniji je znana več ali manj literarnim zgodovinarjem, nekateri jo uvrščajo med najpomembnejše slovenske pesnice ob bok Lili Novy.

V cvetniku njene poezije Goriške pesmi, ki ga je izbral in uredil njen nečak Igor Tuta, gradivo pa mu je dala na voljo njena hči, literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž, so zbrane pesmi, ki so nastale med letoma 1943 in 1991, medtem ko je pesnica prvikrat stopila v javnost že leta 1927. V knjigi je šest tematskih razdelkov, ločenih z reprodukcijami realističnih akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča.

Prvi sklop, Goriške podobe, prinaša razpoloženjske pesmi z motivi iz narave in z menjavami letnih časov, skratka impresije o goriški pokrajini, kamor se je pesnica preselila iz rodnega Tolmina. Osrednji motiv je Soča, reka, ki jo je spremljala od njenega rojstva. Sugestivni so vtisi ob doživljanju posameznih krajev in reminiscence na minulost. Pesnica pa tudi občuti žalost in nemoč ob razdelitvi Primorske na dva dela in vzpostavitvi železne zavese. Čeprav je v tem svežnju tudi pesem, ki je namenjena narodnozabavnemu ansamblu, ne deluje pocukrano, ampak je kar miniaturna umetnina s pomenljivim sporočilom.

Presenetljivo je že takoj na drugem mestu uvrščen niz pesmi za mladino Otroški živžav. Glavne teme so živali, rastline, šola in seveda znameniti goriški Andrejev sejem, vse pa so brez izrazitejšega vzgojnega poudarka. A tudi v njih je, čeprav na ljubek način, čutiti nesrečno zarisanost državne meje. To je poezija, ki se razpoloženjsko stika s pesmimi, kakršne je pisal za otroke Igo Gruden.

V razdelku Odsevi večnosti, v kazalu napačno poimenovanem, prevladuje krščanska duhovnost skozi premene v naravi in praznike, vendar so  ti občuteno zastavljeni slavospevi in poetične meditacije brez teoloških poudarkov. In tudi tu je čutiti motnjo državne meje, ki je presekala poprejšnjo slovensko bivanjsko enovitost.

Ljubezen pod cipreso se imenuje niz žalne ljubezenske poezije, ki je s svojo silovito elegičnostjo verjetno najmočnejši pesniški dosežek v tej knjigi. Pretresljivi so pesničini odzivi na smrt njenega mladega moža, slovenskega skladatelja in zborovodja Lojzeta Bratuža, ki so ga umorili fašisti, da je ostala sama s prav majhnima otrokoma. Poezija, na kakršno v slovenski književnosti skorajda ne naletimo.

Domoljubne pesmi z zgodovinskim ozadjem najdemo v nizu z naslovom Težka pot miru. To so reminiscence na primorsko zgodovino od tolminskega upora do fašističnega nasilja po prvi svetovni vojni. V njej so zaznavni odmevi na pesničino kalvarijo s strahovitim mučenjem v zaporu, ki pa je ni zlomilo. Celo tam je nastalo nekaj njenih pesmi.

Končni razdelek Po poteh življenja, napačno naveden tako v spremni besedi kot v kazalu, vsebuje prigodne pesmi, nastale ob posameznih zgodovinskih obletnicah, slovesnih odprtjih in jubilejih narodnih in kulturnih ustanov, spominskih dnevih in rojstnih dnevih nekaterih pomembnejših postav slovenske kulture na Primorskem.

Zbirko Goriške pesmi bogati izčrpna spremna beseda Marije Mercina, dobre poznavalke dela Ljubke Šorli, dodani pa so še pesničina bibliografija ter seznami knjig, diplomskih nalog in številnih zapisov o njej.

Pesmi v tem zborniku so seveda daleč od hermetičnosti in modernističnega pesniškega izražanja. Izzvenevajo v nekakšnem novoromantičnem intimizmu in so kot take delu sodobne slovenske kritike morda manj zanimive, nikakor pa ne vsem tistim, ki so jim namenjene. Ljubko Šorli potemtakem odlikuje jasna pesniška govorica, obvlada klasične pesniške oblike s strogim ritmom, čistimi rimami in nemalokrat z enjambementi. Pogosti so petrarkistični soneti. Ponekod motijo le naglasna znamenja, ki so jih v tiskarni marsikje napačno postavili. Prav pa je, da je ob pomanjkanju knjig Ljubke Šorli tako na knjižnem trgu kot v knjižnicah izšel ta izbor pesniške besede umetnice, ki je s svojo mučeniško potjo ob možu Lojzetu Bratužu ter sploh s svojim življenjskim in umetniškim kredom postala eden od simbolov trpljenja slovenskega življa na Primorskem.


13.06.2022

Karmina Šilec: Baba

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič


13.06.2022

Marjan Žiberna: Dedič

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Lidija Hartman


06.06.2022

Snežni leopard

Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni


06.06.2022

Drago Jančar: Ob nastanku sveta

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralka: Barbara Zupan


06.06.2022

Janko Messner - Solidarnost ob meji

Avtor recenzije: Milan Vogel Bralec: Jure Franko


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Vse povsod naenkrat

Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri


04.06.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Slišati morje

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.


30.05.2022

Goran Vojnović: Zbiralec strahov

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Ana Svetel: Marmor

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


Stran 35 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov