Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič.
Predstavo Figa, po romanu Gorana Vojnovića, ki je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana nastala v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Martina Luke Škofa, so v spletnem prenosu prikazali že spomladi.Zdaj pa je bila Figa premierno odigrana pred občinstvom. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek, vir: www.drama.si
Avtorica ocene: Nada Breznik Bereta Jure Franko in Lidija Hartman
Avtorica ocene: Veronika Šoster Bereta Lidija Hartman in Jure Franko
Neveljaven email naslov