Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči premierno uprizorjena igra Lepe Vide lepo gorijo Simone Semenič, ki se je z lanskega repertoarja preselila v to sezono. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, režija je bila v rokah Maše Pelko. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Krstna uprizoritev Premiera18. novembra 2021 Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Eva Kraševec Scenografa: Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Avtor glasbe: Luka Ipavec Svetovalec za gib: Klemen Janežič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Asistentka dramaturgije: Lučka Neža Peterlin Oblikovalec maske: Matej Pajntar IGRAJO: Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Vesna Slapar, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Gaja Filač k. g.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan
Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021
V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Neveljaven email naslov