Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Darka Zvonar Predan: Boris Pahor - najini pogovori

04.02.2019

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere Jure Franko.

Maribor : Kulturni center, 2018

Ob branju dela Darke Zvonar Predan Boris Pahor – najini pogovori se le s težavo izognemo občutku, da smo Slovenci narod kulturnih zamudnikov. Gre namreč za vrhunskega pisatelja, ki je bil v domovini še do nedavnega prezrt, na vrednost njegovih literarnih del pa je opozorila šele Francija, ki je s pomočjo Evgena Bavčarja odkrivala in spoznala vrednost Pahorjevega opusa in ga postavila ob bok svetovnim velikanom pisane besede.

Boris Pahor, avtor prek tridesetih knjižnih del in že vrsto let resen kandidat za Nobelovo nagrado, je živa priča zgodovine celotnega 20. stoletja, človek, ki je trem totalitarizmom znal reči odločen ne, in to tako v svoji literaturi kot v dolgoletni vlogi novinarja oziroma urednika in na številnih javnih nastopih. Zaradi opozarjanja na fašizem se ga je sramovala Italija, zaradi zgodovinskega intervjuja s Kocbekom, v katerem je bilo prvič javno povedano o povojnih pobojih domobrancev, se mu je več kot le izogibala matična Slovenija in ne nazadnje se ga je vrsto let zaradi javnega izrekanja, da smo bili poleg Judov žrtve nacističnega aparata tudi Slovenci, Slovani in drugi narodi, otepala še Evropa. Če želimo Pahorju pridati predznak politične usmeritve, je to demokrat in levičar, ki obsoja domobransko kolaboracijo in mu na misel ne pridejo izjave o taktični oziroma bogsigavedi kakšni kolaboraciji ter partizanskemu odporništvu priznava vso polnopravno vrednost, po drugi strani pa govori tudi o vsem tistem, kar bi lahko imenovali »Đilasov novi razred«, predvsem pa zna komunistom argumentirano oporekati internacionalizem oziroma manko čuta narodne pripadnosti.

A obračun s fašizmom ostaja v središču Pahorjevega zanimanja, saj je ne nazadnje že kot otrok videl goreti Narodni dom, preživel je domobransko izdajo in predvsem je preživel taborišča Natzweiler-Struthof, Markirch, Dachau, Mittelbau-Doro, Harzungen in Bergen-Belsen. Ni naključje, da je njegova Nekropola eno izmed najbolje napisanih pričevanj o življenju ali bolje umiranju v koncentracijskih taboriščih.

Boris Pahor tudi ni kot Primo Levi, ki je svojo travmatično taboriščno izkušnjo delil z bralci, vendar to ni preprečilo njegovega tragičnega konca. Je večni borec, optimist in intelektualec, ki na podlagi lastnih izkušenj ne molči ne o fašističnem nasilju vse od dvajsetih let preteklega stoletja ne o zablodah aktualne politične nomenklature dandanes. Naj ob tem v nekaj besedah obnovimo večkrat izpostavljeno Pahorjevo polemiko z nekdanjim generalnim slovenskim konzulom v Trstu Dimitrijem Ruplom. Slednji se ni želel zameriti italijanski diplomaciji in je hotel Pahorja iz rodnega Trsta preseliti v slovensko prestolnico. Polom je bil seveda popoln. Konzul, ki ne pozna zgodovine, ki ne ve, da je »Ljubljana srce Slovenije, a Trst so njena pljuča«, je namreč s svojo nepremišljeno izjavo hotel prav to, kar so pred in med vojno in še po njej želeli fašisti, in to je deportirati Slovence iz Italije. Pahor mu seveda ni ostal dolžan, kot tudi ni ostal dolžan ne tržaškemu županu ob podelitvi naziva častni občan Trsta ne italijanskemu, slovenskemu in še kakšnemu predsedniku. Tudi zato mu velja prisluhniti, saj je še kako aktualen, vedno oster in pronicljiv, predvsem pa je še vedno intelektualec tiste vrste, ki mu niti slava ni škodovala, kot je v knjigi pogovorov s Pahorjem zapisala avtorica Darka Zvonar Predan.

Nanizali smo le nekaj drobnih nastavkov, o katerih teče beseda v knjigi Boris Pahor – Najini pogovori. Nastala je na podlagi v dobrem poldrugem desetletju opravljenih pogovorov novinarke časopisne hiše Večer Darke Zvonar Predan z Borisom Pahorjem. Številnim objavljenim intervjujem sledijo še članki, glose in komentarji, v katerih je osrednja figura Boris Pahor in njegova zgodba – zgodba zgodovine 20. stoletja.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Darka Zvonar Predan: Boris Pahor - najini pogovori

04.02.2019

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere Jure Franko.

Maribor : Kulturni center, 2018

Ob branju dela Darke Zvonar Predan Boris Pahor – najini pogovori se le s težavo izognemo občutku, da smo Slovenci narod kulturnih zamudnikov. Gre namreč za vrhunskega pisatelja, ki je bil v domovini še do nedavnega prezrt, na vrednost njegovih literarnih del pa je opozorila šele Francija, ki je s pomočjo Evgena Bavčarja odkrivala in spoznala vrednost Pahorjevega opusa in ga postavila ob bok svetovnim velikanom pisane besede.

Boris Pahor, avtor prek tridesetih knjižnih del in že vrsto let resen kandidat za Nobelovo nagrado, je živa priča zgodovine celotnega 20. stoletja, človek, ki je trem totalitarizmom znal reči odločen ne, in to tako v svoji literaturi kot v dolgoletni vlogi novinarja oziroma urednika in na številnih javnih nastopih. Zaradi opozarjanja na fašizem se ga je sramovala Italija, zaradi zgodovinskega intervjuja s Kocbekom, v katerem je bilo prvič javno povedano o povojnih pobojih domobrancev, se mu je več kot le izogibala matična Slovenija in ne nazadnje se ga je vrsto let zaradi javnega izrekanja, da smo bili poleg Judov žrtve nacističnega aparata tudi Slovenci, Slovani in drugi narodi, otepala še Evropa. Če želimo Pahorju pridati predznak politične usmeritve, je to demokrat in levičar, ki obsoja domobransko kolaboracijo in mu na misel ne pridejo izjave o taktični oziroma bogsigavedi kakšni kolaboraciji ter partizanskemu odporništvu priznava vso polnopravno vrednost, po drugi strani pa govori tudi o vsem tistem, kar bi lahko imenovali »Đilasov novi razred«, predvsem pa zna komunistom argumentirano oporekati internacionalizem oziroma manko čuta narodne pripadnosti.

A obračun s fašizmom ostaja v središču Pahorjevega zanimanja, saj je ne nazadnje že kot otrok videl goreti Narodni dom, preživel je domobransko izdajo in predvsem je preživel taborišča Natzweiler-Struthof, Markirch, Dachau, Mittelbau-Doro, Harzungen in Bergen-Belsen. Ni naključje, da je njegova Nekropola eno izmed najbolje napisanih pričevanj o življenju ali bolje umiranju v koncentracijskih taboriščih.

Boris Pahor tudi ni kot Primo Levi, ki je svojo travmatično taboriščno izkušnjo delil z bralci, vendar to ni preprečilo njegovega tragičnega konca. Je večni borec, optimist in intelektualec, ki na podlagi lastnih izkušenj ne molči ne o fašističnem nasilju vse od dvajsetih let preteklega stoletja ne o zablodah aktualne politične nomenklature dandanes. Naj ob tem v nekaj besedah obnovimo večkrat izpostavljeno Pahorjevo polemiko z nekdanjim generalnim slovenskim konzulom v Trstu Dimitrijem Ruplom. Slednji se ni želel zameriti italijanski diplomaciji in je hotel Pahorja iz rodnega Trsta preseliti v slovensko prestolnico. Polom je bil seveda popoln. Konzul, ki ne pozna zgodovine, ki ne ve, da je »Ljubljana srce Slovenije, a Trst so njena pljuča«, je namreč s svojo nepremišljeno izjavo hotel prav to, kar so pred in med vojno in še po njej želeli fašisti, in to je deportirati Slovence iz Italije. Pahor mu seveda ni ostal dolžan, kot tudi ni ostal dolžan ne tržaškemu županu ob podelitvi naziva častni občan Trsta ne italijanskemu, slovenskemu in še kakšnemu predsedniku. Tudi zato mu velja prisluhniti, saj je še kako aktualen, vedno oster in pronicljiv, predvsem pa je še vedno intelektualec tiste vrste, ki mu niti slava ni škodovala, kot je v knjigi pogovorov s Pahorjem zapisala avtorica Darka Zvonar Predan.

Nanizali smo le nekaj drobnih nastavkov, o katerih teče beseda v knjigi Boris Pahor – Najini pogovori. Nastala je na podlagi v dobrem poldrugem desetletju opravljenih pogovorov novinarke časopisne hiše Večer Darke Zvonar Predan z Borisom Pahorjem. Številnim objavljenim intervjujem sledijo še članki, glose in komentarji, v katerih je osrednja figura Boris Pahor in njegova zgodba – zgodba zgodovine 20. stoletja.


07.03.2022

Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.


04.03.2022

Batman

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.03.2022

O naključju in domišljiji

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Prvi sneg

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Cyrano

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Uncharted

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Iskre v času: Svetovni računalniški podvig

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.02.2022

Evald Flisar: Nevidni otrok

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Barbara Zupan.


28.02.2022

ur. Alenka Veler in Andrej Ilc: Draga Kristina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


28.02.2022

Sergej Lebedjev: Dežela pozabe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


28.02.2022

Aleš Mustar: K(o)ronika

Avtor recenzije: Peter Semolič Bere: Jure Franko


27.02.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Temnica

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič


24.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si


23.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL


22.02.2022

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.


21.02.2022

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Barbara Zupan


21.02.2022

Franci Novak: Obvoz

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jure Franko.


21.02.2022

Renato Quaglia: Zelene krošnje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


Stran 42 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov