Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


Ocene

1936 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


27.12.2021

Milan Kundera: Jacques in njegov gospodar

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.12.2021

Mathias Göritz: V nebesih dežuje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Maja Moll


20.12.2021

Tadeja Krečič Scholten: Nikoli ni prepozno

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.


20.12.2021

Jure Godler: Vohun, ki me je okužil

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Maja Moll


20.12.2021

Zagrebško gledališče mladih (ZKM): Eichmann v Jeruzalemu

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM


17.12.2021

Mala scena MGL - Barbara Zemljič: Olje črne kumine

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani


17.12.2021

Mike Bartlett: Klinc

Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik


13.12.2021

Simona Semenič: Tri igre za punce

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere: Eva Longyka Marušič


Stran 43 od 97
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov