Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


Ocene

2010 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


30.04.2019

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


30.04.2019

Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere: Alenka Resman Langus


29.04.2019

Vinko Möderndorfer: Navodila za srečo

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Igor Velše.


29.04.2019

Guy Standing: Prekariat : nevarni novi razred

Avtorica recenzije: Stanislava Chrobáková Repar Bere Lidija Hartman.


29.04.2019

Kaja Teržan: Krog

Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Lidija Hartman in Igor Velše.


29.04.2019

Vinko Bandelj: Nebo je prazno

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Igor Velše.


27.04.2019

Arthur Miller: Lov na čarovnice

Arthur Miller: Lov na čarovnice SNG Drama Maribor / Premiera 26.04.2019 Režiser: Janusz Kica Prevajalka: Alenka Klabus Vesel Dramaturg: Vili Ravnjak Scenograf: Marko Japelj Kostumografinja: Doris Kristić Lektorica: Mojca Marič Skladatelj: Arturo Annecchino Korepetitorka: Zsuzsa Budavari Novak Nastopajo: Kristijan Ostanek, Davor Herga, Branko Jordan, Vladimir Vlaškalić, Miloš Battelino, Nejc Ropret, Aleš Valič, Eva Kraš, Mateja Pucko, Ana Urbanc, Liza Marijina, Minca Lorenci, Lea Cok, Eva Stražar, Doroteja Nadrah, Vesna Kuzmić V mariborski Drami so sinoči premierno uprizorili eno največjih del ameriške dramatike, Lov na čarovnice. Dramsko besedilo Arthurja Millerja, ki govori o temni povezanosti dogmatizmov, strahu in korumpirane oblastne moči, je na oder postavil režiser Janusz Kica. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Damjan Švarc


26.04.2019

MGL - Theresia Walser: Taka sem kot vi, rada imam jabolka

Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Theresia Walser Taka sem kot vi, rada imam jabolka Črna komedija Premiera 25.4.2019 Ich bin wie ihr, ich liebe Äpfel, 2013 Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Milan Štefe Režiser Boris Ostan Dramaturginja Ira Ratej Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografka Belinda Radulović Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Igrajo Mario Dragojević k. g., Jette Ostan Vejrup, Ajda Smrekar, Tjaša Železnik NAPOVED: V Mestnem gledališču ljubljanskem se počasi končuje sezona, v kateri so na mali sceni režirali igralci. Boris Ostan je postavil na oder igro sodobne nemške dramatičarke Theresie Walser Taka sem kot vi, rada imam jabolka; gre za prvo slovensko uprizoritev tega leta 2013 napisanega besedila, ki ga je prevedel Milan Štefe. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto Peter Giodani


18.04.2019

Kromacij Oglejski: Govori ; Razprave o Matejevem evangeliju

Avtor recenzije: Robert Kralj Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


18.04.2019

Alda Merini: Frančišek, spev ustvarjenega bitja

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko.


18.04.2019

Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Alenka Resman Langus.


18.04.2019

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


18.04.2019

Borivoj Radaković: Amaterji

Mestno gledališče Ptuj / Premiera 17.04.2019 Režiser: Matjaž Latin Prevajalec in lektor: Simon Šerbinek Scenografka: Mateja Kapun Kostumografka: Mira Strnad Nastopajo: Vesna Pernarčič, Vojko Belšak, Nenad Tokalić, Vid Klemenc V Mestnem gledališču Ptuj si sinoči premierno uprizorili komedijo Amaterji. Dramsko besedilo hrvaškega pisatelja in dramatika Borivoja Radakovića, ki govori o amaterskem poskusu razrešitve finančne in osebne krize, je na oder postavil režiser Matjaž Latin. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Stanislav Zebec


18.04.2019

Pravica biti človek

Stališča prezrte generacije


16.03.2019

Taborijeve Goldbergove variacije v SSG Trst

Slovensko stalno gledališče Trst George Tabori: Goldbergove variacije Premiera 15.3.2019 Režiser Robert Waltl Prevajalka Mojca Kranjc Dramaturg Ivica Buljan Scenografa Ben Cain in Tina Gverović Kostumografinja Ana Savić Gecan Skladateljica Tamara Obrovac Koreografinja Selma Banich Oblikovanje svetlobe Sonda57 & Toni Soprano Meneglejte Lektor Jože Faganel Igrajo Vladimir Jurc, Tadej Pišek, Nikla Petruška Panizon, Saša Pavlin Stošić, Maja Blagovič, Primož Forte, Jernej Čampelj, Jose, Franko Korošec V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so odigrali zadnjo premiero v sezoni. Na veliki oder so postavili delo madžarskega dramatika Georga Taborija Goldbergove variacije v režiji Roberta Waltla. Predstavo si je ogledala Neva Zajc. Foto Luca Quaia https://www.teaterssg.com/event/goldbergove-variacije/


17.04.2019

Tkanje pogledov - Jože Dolmark

Kdor se ukvarja s poučevanjem, se je gotovo že srečal s pojmom pedagoškega erosa. Pojem poudarja, da je učiteljev način poučevanja prav tako ali še bolj pomemben od posredovanih informacij. Po ogledu filma Tkanje pogledov si drznem trditi, da je Jože Dolmark eden od tistih karizmatičnih, predanih pedagogov, ki je s poznavanjem filma in njegove geneze, predvsem pa s strastjo zmožen okužiti vsakogar, ki je vsaj malo odprte glave. To je glavni, a nikakor ne edini razlog za ogled filma scenarista in režiserja Borisa Jurjaševiča in drugih nadarjenih sodelavcev. Med njimi je treba izpostaviti avtorja filmske glasbe Anžeta Rozmana, ki je napisal prepoznavno glasbeno temo, ki gledalca spremlja še dolgo po ogledu filma. Gledalca spremlja tudi Dolmarkova misel o filmu kot herojskem dejanju. Filmarji so pri nas morali pogosto z glavo skozi zid, a Dolmark se je ovire lotil z druge strani. Kot pove v filmu, je kot 15-letni najstnik leta ’68 dobesedno splezal v puljski amfiteater na filmski festival. Družbo mu je delal Silvan Furlan, poznejši soustanovitelj Slovenske kinoteke. 15 let pozneje se je Dolmark odpravil na študij v Pariz in Furlan v Milano, da bi na našo univerzo potem vpeljala filmsko teorijo. V filmu izvemo, da so ju po vrnitvi v domovino pričakala zaprta vrata in moralo je preteči še nekaj desetletij, da se je filmska teorija dokončno umestila v srednje- in visokošolsko izobraževanje. Dolmarka je življenjska pot izoblikovala v predanega pedagoga in v tej vlogi v filmu Tkanje pogledov najbolj izstopa. Ko izjavi omenjeno misel, da je snemanje filmov pri nas herojsko dejanje, slednja vsebuje ponos in očaranost, pa tudi malo grenkobe ob spoznanju, da se je navsezadnje le vrnil domov na univerzo, pa čeprav po daljši in bolj ovinkasti poti: bil je urednik revije Ekran, scenarist, dramaturg, drugič pa igralec in publicist, vseskozi pa – velik ljubitelj in navdihujoč poznavalec sedme umetnosti. Avtor zapisa: Urban Tarman. Vir fotografije: Kinodvor.


14.04.2019

Drama SNG Ljubljana - Razbiti vrč

DRAMA SNG LJUBLJANA Heinrich von Kleist: Razbiti vrč Veseloigra Der zerbrochne Krug, 1808 Režiser Vito Taufer Prevajalec Andrej Rozman Roza Avtor priredbe in dramaturg Mate Matišić Scenograf Igor Pauška Kostumografka Barbara Stupica Skladatelj Mate Matišić Oblikovalec svetlobe Pascal Mérat Lektor Arko Igrajo Branko Šturbej, Jurij Zrnec, Marko Mandić, Polona Juh, Maruša Majer, Bojan Emeršič, Timon Šturbej, Vanja Plut, Matija Rozman, Zvezdana Mlakar Z uprizoritvijo veseloigre Heinricha von Kleista v prevodu Andreja Rozmana Roze se na velikem odru ljubljanske Drame zaokroža sezona s temo Intima; lepše in bolj aktualno kot se, bi se težko. Dramaturg Mate Matišić, režiser Vito Taufer in sodelavci so klasično delo iz obdobja nemške romantike postavili v skladu z danes povečano občutljivostjo za dvoličnost, zlorabe vseh vrst in korupcijo. Prve vtise po premieri povzema Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan https://www.drama.si/repertoar/delo?id=2215


15.04.2019

Franci Novak: Vračanje pogleda

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta: Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja


15.04.2019

Aleksandar Gatalica: Velika vojna

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere: Aleksander Golja


15.04.2019

Branko Gradišnik: Julija avgusta

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


Stran 88 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov