Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


Ocene

2011 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

11.03.2019

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Odmevna zmaga čebele – pred mikroplastiko in skodelico kave – v akciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Beseda leta 2018 je še ena potrditev izjemne veljave te žuželke v vsakdanjem življenju in duhovnem svetu Slovencev. Bogata raznovrstna literatura, ki priča o tem, je v letu 2018, ob razstavi Kjer so čebele doma v Slovenskem etnografskem muzeju in ob drugih dogodkih, postala še bogatejša za več knjižnih objav in drugih medijskih obravnav, ki iz različnih vidikov osvetljujejo vlogo čebel v našem in svetovnem kulturnem izročilu. Znanstvena monografija Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu pa je tako rekoč pika na i dogodkom in dejavnostim, ki so na tem področju zaznamovale lansko leto.
Profesorica Stanonikova se je s čebelami in čebelarstvom pobliže srečala že leta 1995, ko je ob obletnici žirovske čebelarske družine napisala knjigo Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Pozneje je čebele omenjala še v kakšnem poglavju drugih svojih del, v pričujoči monografiji, posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel in 80-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa se z njimi ukvarja še bolj poglobljeno in celostno.
V začetnih poglavjih popelje bralca skozi zgodovino omenjanja in gojenja čebel od starodavnih kultur do srednjega in novega veka. V prvi vrsti jo zanimata odnos do čebel in pomen čebelarjenja na Slovenskem, zato se najprej ustavi pri Valvazorju, zaslužnemu za prvi zapis o slovenskem čebelarstvu. Polihistor ga je nič kaj spoštljivo naslovil O vsakovrstnem mrčesu in golazni – pri čemer pa je čebelam namenil skoraj štirikrat toliko prostora kot drugim žuželkam. Opisal je tudi kuhanje voska in medice, ki jo je pohvalil iz lastne izkušnje. Prilike iz sveta čebel sta rada uporabljala tudi pridigarja Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski.
Sledijo učeni možje 18. stoletja, ki so postopoma sestavljali mozaik poznavanja čebel in njihovega življenja: pater Hipolit, botanik Scopoli, najznamenitejša med njimi Peter Pavel Glavar in Anton Janša, pa Janez Goličnik in drugi. Prvo v slovenščini natisnjeno besedilo o čebelah – avtorica omenja tudi vrsto rokopisov –, je leta 1789 objavil Marko Pohlin.
V 19. stoletju je izšlo več strokovnih knjig in priročnikov, kot so bili Čelarstvo Petra Dajnka, natisnjeno v njegovi pisavi dajnčici, in štirideset let pozneje Slovenski bučelarček, ki ga je za začetnike v bučeloreji pri Mohorjevi izdal župnik Janez Sumper. V rokopisu pa je ostalo Bučelstvo Frana Levstika, iz katerega avtorica, bolj po kriteriju leposlovja kot strokovnosti, navaja več zgovornih odlomkov. Zapovrstjo našteva še glasila čebelarjev in njihovih združenj – pred 120 leti nastali Slovenski čebelar izhaja še danes! Proti koncu stoletja so čebele vedno pogosteje našle pot v bolj poljudna in leposlovna besedila in berila.
Marija Stanonik posveča posebno pozornost primerom, ko so si, zlasti učenjaki, za zaščitni znak svojega delovanja izbrali čebele, včasih tudi samo matico ali satje in med. Kot da s tem nanje prehajajo tudi marljivost, solidarnost, požrtvovalnost in druge pregovorne dobre lastnosti čebel. S čebelo in satjem so se predstavljali že operozi, prvi akademiki na Slovenskem. Nato jo najdemo v Kranjski čbelici, brez katere najbrž ne bi bilo Prešerna, kot ga poznamo, ter v Slovenski čbeli in Bčeli. Pred 155 leti je bila ustanovljena Slovenska in osem let pozneje še Glasbena matica. Matico imajo tudi planinci, izseljenci in še nekatera stanovska združenja. Ne nazadnje je Slovenija tudi matica za zamejce in rojake po svetu.
V poglavjih v jedru knjige se Marija Stanonik znajde na svojem ožjem strokovnem področju. Z množico primerov iz vseh zvrsti in žanrov besedne ustvarjalnosti obravnava pojavljanje čebel v slovenski slovstveni folklori in literaturi ter v literarjenju, po njeni klasifikaciji vmesnem členu med njima, in nazadnje še v slovenski mladinski književnosti.
Poglavje Čebela v slovenski likovni umetnosti je po obsegu razmeroma skromno. Namenoma, saj so se s panjskimi končnicami, čebelnjaki, čebeljimi motivi na čipkah ter z medenjaki in izdelki iz lecta temeljito ukvarjali že mnogi raziskovalci.
Svojo predstavitev čebel in vsega, kar je povezano z njimi, Marija Stanonik zaključuje s prikazom čebelarske tradicije pri zamejskih Slovencih in večinoma že potomcih izseljencev v Argentini, Kanadi, Avstraliji in drugod. Zgovorne so tudi besede o čebelarskih društvih ter uglednih in zaslužnih čebelarjih, med njimi o Mihaelu Ambrožiču, Valentinu Razingerju, Dušanu Kresalu in Janezu Poklukarju. Zaključni poglavji je avtorica namenila urbanemu čebelarjenju ter čebelam in politiki – v dobrem in slabem. In sklenila v duhu Einsteinovega opozorila, da bo z izumrtjem čebel izumrl tudi človek: »Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!«


03.12.2018

Velibor Čolić: Sarajevski omnibus

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Lidija Hartman.


03.12.2018

Vesna Lemaić: Dobrodošli

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bereta: Jure Franko in Lidija Hartman.


30.11.2018

MGL - Nejc Gazvoda: Tih vdih

Mestno gledališče ljubljansko Nejc Gazvoda: Tih vdih Krstna uprizoritev Premiera 29. november 2018, veliki oder Režiser Nejc Gazvoda Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Igrajo Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Lara Wolf AGRFT Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno uprizorili novo, po naročilu gledališča napisano igro Nejca Gazvode. Pisatelj, dramatik, gledališki in filmski režiser Nejc Gazvoda je za to gledališče že pred leti napisal Menjavo straže ter kriminalno nadaljevanko Vranja vrata. Krstno uprizoritev novega besedila je režiral sam. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/tih-vdih/


30.11.2018

Ana Vujanović, Marta Popivoda: Narodna sprava: Krajine svobode

V Slovenskem mladinskem gledališču so v režiji teoretičarke in režiserke Ane Vujanović in filmske režiserke Marte Popivoda včeraj premierno prikazali drugo iz sklopa predstav Narodna sprava, naslovljeno Krajine svobode. Predstavo si je ogledala Saška Rakef. Režija: Ana Vujanović, Marta Popivoda Zasedba : Damjana Černe, Vida Rucli, Katarina Stegnar Pričevanja in intervjuji: Zora Konjajev, Sonja Vujanović, Zdenka Kidrič Dodatna besedila: Damjana Černe, Katarina Stegnar Dramaturgija: Ana Vujanović Video: Marta Popivoda Asistentka režije in dramaturgije: Tery Žeželj Koreografija: Sheena McGrandles Scenografija: Matej Stupica Sodelavka za kostumografijo: Slavica Janošević Filmska fotografija: Lev Predan Kowarski Svetovalec za montažo: René Frölke Lektorica: Mateja Dermelj Strokovna sodelavca: Ana Hofman, Gal Kirn Asistent dramaturgije (študijsko): Jernej Potočan Asistentka kamere: Gaja Naja Rojec Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Video tehnika in mapiranje: Dušan Ojdanič Pevski zbor: Amila Adrović, Teja Bitenc, Urška Cocej, Sabina Črnila, Polona Glavan, Anja Kocman, Mateja Kuntarič, Mojca Peternel, Ana Smerdu, Tanja Urek, Silvia Viviani, Gaja Vudrag, Anamarija Žagar Premiera: 29. 11. 2018, Slovensko mladinsko gledališče Foto: Ivian Kan Mujezinović


30.11.2018

Izumitelj na zemlji

Anton Podbevšek teater se ob 120. obletnici rojstva začetnika slovenske zgodovinske avantgarde poklanja pesniku, čigar ime nosi. Po naslovu Podbevškove pesmi Izumitelj na zemlji nosi ime predstava, ki jo je režirala Bara Kolenc, pesnika pa je občinstvo spoznavalo v upodobitvah šestih nastopajočih, med njimi vrhunske slovenske performerke in plesalke Leje Jurišić. Predstavo si je ogledala Petra Tanko


26.11.2018

Vlado Pivec: Krajšnice

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Barbara Zupan.


26.11.2018

Giulio Angioni: Toledski plameni

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Jure Franko.


26.11.2018

Maja Miloševič: Oder za gluhe

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


26.11.2018

Uroš Zupan: Ene in drugi

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Barbara Zupan.


24.11.2018

Avtorski projekt Igorja Pisona: Drugibutalci

SNG Drama Maribor / Premiera 23.11.2018 Režiser: Igor Pison Dramaturg: Vili Ravnjak Scenografka: Petra Veber Kostumografa: Petra Veber, Igor Pison Oblikovalka svetlobe: Petra Veber Korepetitorka: Dada Kladenik Lektorici: Metka Damjan, Mojca Marič Igrajo: Minca Lorenci, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Ivica Knez, Viktor Hrvatin Meglič, Matija Stipanič Butalci Frana Milčinskega so skozi desetletja vztrajanja v kolektivni zavesti postali nepogrešljiva oznaka družbeno-političnega dogajanja, nesmislov in najbolj preproste človeške neumnosti. Predstava Drugibutalci, ki so jo sinoči premierno uprizorili v Stari dvorani mariborske Drame, neuklonljivo idejno podstat humoresk zasleduje v današnjem kontekstu in uprizarja sodobni razmah butalskosti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Damjan Švarc


19.11.2018

Andrej Lutman: Iz knjig v knjigo

Avtorica recenzije Tonja Jelen Bere Aleksander Golja.


19.11.2018

Ljubka Šorli: Goriške pesmi

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Aleksander Golja.


19.11.2018

Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek

Avtorica recenzije Zarja Vršič Bere Barbara Zupan


19.11.2018

Jani Virk: Brez imena

Avtorica recenzije Gabriela Babnik Bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja.


12.11.2018

Tloris za revolucijo

Marka Požlepa poznamo predvsem kot vizualnega umetnika, v gledališču Glej pa je postavil že drugo odrsko delo. V sestavljanju prostorskega, zvočnega in pripovednega gradiva, se v predstavi Tloris za revolucijo sprašuje o izvorih svoje kulturne identitete, zaznamovane z likom Vinnetouja, ki ga je spoznaval in bil od njega očaran od otroških let do danes. foto: Gledališče Glej


12.11.2018

Klarisa Jovanović: Izgnana

Avtorica recenzije: Zarja Vršič Bereta Lidija Hartman in Igor Velše.


12.11.2018

Martin Heidegger: Kaj se pravi misliti?

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bere Igor Velše.


12.11.2018

Vito Staviarsky: Kivader

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Lidija Hartman.


12.11.2018

Ernst Bruckmüller: Avstrijska zgodovina

Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bere Lidija Hartman.


11.11.2018

Abonma Micka

KUD Moment / Premiera 10.11.2018 Koncept in režija: Kolektiv Abonma (Nika Bezeljak, Miha Horvat, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Luka Martin Škof, Aleš Zorec) Nastopajoči: Luka Martin Škof, Eva Nina Lampič, Minca Lorenci, Aleš Zorec Sinoči so na Intimnem odru mariborskega GT22 premierno uprizorili predstavo Micka. Gre za tretjo epizodo v okviru projekta Abonma in prvi preizkus formata uprizarjanja že obstoječih gledaliških predstav iz repertoarja institucionalnih gledališč. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Urška Boljkovac


Stran 94 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov