Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksandar Gatalica: Velika vojna

15.04.2019

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere: Aleksander Golja

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Forum slovanskih kultur, 2018

Velika vojna je obširen zgodovinski roman, v katerem so našteli sedemdeset oseb, ki so resnično živele. Dobesedno z vseh vetrov : francoski del zastopajo avantgardisti, ki se zbirajo v dveh špelunkah in je tam seveda prav živahno, ruskega predstavlja aristokracija in dvor Romanovov, ki jih ob vojni doleti še revolucija, nemškega na primer izumitelj vojnega strupa in vzporedno zgodba o letalskem asu, imenovanem Rdeči baron, pa tudi že čudne, histerične reakcije na vojno slikarsko netalentiranega kaplarja Hitlerja, ki bi bil rad nekaj več in nekdo drug. Turško stran zastopa carigrajski trgovec, ki mu padejo vsi pomočniki, na vseh mogočih bojiščih, ob genocidu nad Armenci kot kulisi, avstro-ogrsko stran pa ob vohunih predstavlja general Boroević pl. Bojna, graničarjem rojeni pravoslavec, sicer veliki poveljnik soške fronte, ki pa je v romanu dodobra shizoidno napokan.  Najbolj pa  je Gatalica osrediščen okoli srbske vojske, kaže in presvetljuje jo skozi različne like, od kraljevega dvora do prostakov, kolaborantov, okužencev s pegavim tifusom in depresivnih zaradi begunstva na Krfu in v Solunu, kamor se je zatekla srbska vojska. Roman je urejen po letih, zgodbe z različnih bojišč in iz zaledja pa se sprijemajo v kompleksni kompoziciji : nekaj podobnega je recimo napisal Bogdan Novak s sago Lipa zelenela je, kjer se kot pri zadrgi lepita dve polovici zgodbe, primorska in prekmurska, da bi pisatelj pokazal, kako so rojaki izpod dveh imperijev, italijanskega in ogrskega, z razpadom obeh sprejeli skupne simbole. Pri Gatalici tako ne manjka drobnih in duhovitih epizod, človeških usod, ki jim je vojna utrnila sanje, ali pa nasprotno, jih tako napihnila, da so prekrile vso resničnost. Vse je slej ko prej krvavo in mučno, čeprav se poraja iz začetne vzhičenosti in gobezdavosti, junačenja in sploh vsega, kar sodi med priprave na vojno, ki pa jo že prve akcije, recimo spoznanja o strahoviti učinkovitosti mitraljezov ali pa strahoviti prizori z lupljenjem kože zaradi iperita, postavijo na trdna tla. Tla so v jarkih prekrita z blatom in krvjo, a se nanju vsi navadijo. Gatalica to vojno logiko pelje prav neizprosno in pokaže, da vojna sicer nagrajuje, vendar redke in za zelo omejen čas : takrat priplava na vrh večinoma najslabše, pa še to potone.

Vendar Gataličevo pisanje ni realistično, čeprav prepoznamo, da se je dodobra oborožil z viri, da so mu znane biografije in širša zgodovinska slika. Roman Velika vojna je namreč blizu tisti veji srbske proze, ki jo morda najbolj poznamo prek Milorada Pavića ali zgodnjega Vladimirja Pištala, gre pa za stopnjevanje in poudarjanje iz ljudskega slovstva ali iz časov baroka prevzete elemente čudežnega in fantastike. V nasprotju s slovensko literarno tradicijo, ki jo je bolj kot francoski nadrealizem oplazila dunajska secesija in ekspresionizem, so Srbi z Markom Ristićem ena od nadrealističnih velesil. In to se romanu Velika vojna pozna: roke, amputirane na fronti, s pridom uporabljajo civilisti in čudežno zaigrajo na klavir, nasprotniki sanjajo drug drugega, ne samo prihodnosti, in si sanje seveda napačno tolmačijo. Ravno pisateljeva sposobnost, da podeli vojni absurdno in fantastično simetrijo, naredi ta roman še bolj zanimiv in berljiv, predvsem pa se izogne tisti zgodovinskosti, ki nas je nekdaj napadala iz učbenikov, danes pa iz specializiranih dokumentarcev in ki ostaja znotraj nekdaj ekskluzivnega pisanja zgodovine na podlagi usode in odločitev pomembnih in velikih mož. Zgodovina piše tudi manjše zgodbe in te v času vojne postanejo nelogične, absurdne; podobno kot je vojna vedno streznitev, sprijaznjenje z ranljivostjo, v narodovem telesu pa povzroči nezaceljivo rano, četudi jo bojujemo na tujem terenu in so žrtve samo njihovi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Aleksandar Gatalica: Velika vojna

15.04.2019

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere: Aleksander Golja

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Forum slovanskih kultur, 2018

Velika vojna je obširen zgodovinski roman, v katerem so našteli sedemdeset oseb, ki so resnično živele. Dobesedno z vseh vetrov : francoski del zastopajo avantgardisti, ki se zbirajo v dveh špelunkah in je tam seveda prav živahno, ruskega predstavlja aristokracija in dvor Romanovov, ki jih ob vojni doleti še revolucija, nemškega na primer izumitelj vojnega strupa in vzporedno zgodba o letalskem asu, imenovanem Rdeči baron, pa tudi že čudne, histerične reakcije na vojno slikarsko netalentiranega kaplarja Hitlerja, ki bi bil rad nekaj več in nekdo drug. Turško stran zastopa carigrajski trgovec, ki mu padejo vsi pomočniki, na vseh mogočih bojiščih, ob genocidu nad Armenci kot kulisi, avstro-ogrsko stran pa ob vohunih predstavlja general Boroević pl. Bojna, graničarjem rojeni pravoslavec, sicer veliki poveljnik soške fronte, ki pa je v romanu dodobra shizoidno napokan.  Najbolj pa  je Gatalica osrediščen okoli srbske vojske, kaže in presvetljuje jo skozi različne like, od kraljevega dvora do prostakov, kolaborantov, okužencev s pegavim tifusom in depresivnih zaradi begunstva na Krfu in v Solunu, kamor se je zatekla srbska vojska. Roman je urejen po letih, zgodbe z različnih bojišč in iz zaledja pa se sprijemajo v kompleksni kompoziciji : nekaj podobnega je recimo napisal Bogdan Novak s sago Lipa zelenela je, kjer se kot pri zadrgi lepita dve polovici zgodbe, primorska in prekmurska, da bi pisatelj pokazal, kako so rojaki izpod dveh imperijev, italijanskega in ogrskega, z razpadom obeh sprejeli skupne simbole. Pri Gatalici tako ne manjka drobnih in duhovitih epizod, človeških usod, ki jim je vojna utrnila sanje, ali pa nasprotno, jih tako napihnila, da so prekrile vso resničnost. Vse je slej ko prej krvavo in mučno, čeprav se poraja iz začetne vzhičenosti in gobezdavosti, junačenja in sploh vsega, kar sodi med priprave na vojno, ki pa jo že prve akcije, recimo spoznanja o strahoviti učinkovitosti mitraljezov ali pa strahoviti prizori z lupljenjem kože zaradi iperita, postavijo na trdna tla. Tla so v jarkih prekrita z blatom in krvjo, a se nanju vsi navadijo. Gatalica to vojno logiko pelje prav neizprosno in pokaže, da vojna sicer nagrajuje, vendar redke in za zelo omejen čas : takrat priplava na vrh večinoma najslabše, pa še to potone.

Vendar Gataličevo pisanje ni realistično, čeprav prepoznamo, da se je dodobra oborožil z viri, da so mu znane biografije in širša zgodovinska slika. Roman Velika vojna je namreč blizu tisti veji srbske proze, ki jo morda najbolj poznamo prek Milorada Pavića ali zgodnjega Vladimirja Pištala, gre pa za stopnjevanje in poudarjanje iz ljudskega slovstva ali iz časov baroka prevzete elemente čudežnega in fantastike. V nasprotju s slovensko literarno tradicijo, ki jo je bolj kot francoski nadrealizem oplazila dunajska secesija in ekspresionizem, so Srbi z Markom Ristićem ena od nadrealističnih velesil. In to se romanu Velika vojna pozna: roke, amputirane na fronti, s pridom uporabljajo civilisti in čudežno zaigrajo na klavir, nasprotniki sanjajo drug drugega, ne samo prihodnosti, in si sanje seveda napačno tolmačijo. Ravno pisateljeva sposobnost, da podeli vojni absurdno in fantastično simetrijo, naredi ta roman še bolj zanimiv in berljiv, predvsem pa se izogne tisti zgodovinskosti, ki nas je nekdaj napadala iz učbenikov, danes pa iz specializiranih dokumentarcev in ki ostaja znotraj nekdaj ekskluzivnega pisanja zgodovine na podlagi usode in odločitev pomembnih in velikih mož. Zgodovina piše tudi manjše zgodbe in te v času vojne postanejo nelogične, absurdne; podobno kot je vojna vedno streznitev, sprijaznjenje z ranljivostjo, v narodovem telesu pa povzroči nezaceljivo rano, četudi jo bojujemo na tujem terenu in so žrtve samo njihovi.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


Stran 46 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov