Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksandar Gatalica: Velika vojna

15.04.2019

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere: Aleksander Golja

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Forum slovanskih kultur, 2018

Velika vojna je obširen zgodovinski roman, v katerem so našteli sedemdeset oseb, ki so resnično živele. Dobesedno z vseh vetrov : francoski del zastopajo avantgardisti, ki se zbirajo v dveh špelunkah in je tam seveda prav živahno, ruskega predstavlja aristokracija in dvor Romanovov, ki jih ob vojni doleti še revolucija, nemškega na primer izumitelj vojnega strupa in vzporedno zgodba o letalskem asu, imenovanem Rdeči baron, pa tudi že čudne, histerične reakcije na vojno slikarsko netalentiranega kaplarja Hitlerja, ki bi bil rad nekaj več in nekdo drug. Turško stran zastopa carigrajski trgovec, ki mu padejo vsi pomočniki, na vseh mogočih bojiščih, ob genocidu nad Armenci kot kulisi, avstro-ogrsko stran pa ob vohunih predstavlja general Boroević pl. Bojna, graničarjem rojeni pravoslavec, sicer veliki poveljnik soške fronte, ki pa je v romanu dodobra shizoidno napokan.  Najbolj pa  je Gatalica osrediščen okoli srbske vojske, kaže in presvetljuje jo skozi različne like, od kraljevega dvora do prostakov, kolaborantov, okužencev s pegavim tifusom in depresivnih zaradi begunstva na Krfu in v Solunu, kamor se je zatekla srbska vojska. Roman je urejen po letih, zgodbe z različnih bojišč in iz zaledja pa se sprijemajo v kompleksni kompoziciji : nekaj podobnega je recimo napisal Bogdan Novak s sago Lipa zelenela je, kjer se kot pri zadrgi lepita dve polovici zgodbe, primorska in prekmurska, da bi pisatelj pokazal, kako so rojaki izpod dveh imperijev, italijanskega in ogrskega, z razpadom obeh sprejeli skupne simbole. Pri Gatalici tako ne manjka drobnih in duhovitih epizod, človeških usod, ki jim je vojna utrnila sanje, ali pa nasprotno, jih tako napihnila, da so prekrile vso resničnost. Vse je slej ko prej krvavo in mučno, čeprav se poraja iz začetne vzhičenosti in gobezdavosti, junačenja in sploh vsega, kar sodi med priprave na vojno, ki pa jo že prve akcije, recimo spoznanja o strahoviti učinkovitosti mitraljezov ali pa strahoviti prizori z lupljenjem kože zaradi iperita, postavijo na trdna tla. Tla so v jarkih prekrita z blatom in krvjo, a se nanju vsi navadijo. Gatalica to vojno logiko pelje prav neizprosno in pokaže, da vojna sicer nagrajuje, vendar redke in za zelo omejen čas : takrat priplava na vrh večinoma najslabše, pa še to potone.

Vendar Gataličevo pisanje ni realistično, čeprav prepoznamo, da se je dodobra oborožil z viri, da so mu znane biografije in širša zgodovinska slika. Roman Velika vojna je namreč blizu tisti veji srbske proze, ki jo morda najbolj poznamo prek Milorada Pavića ali zgodnjega Vladimirja Pištala, gre pa za stopnjevanje in poudarjanje iz ljudskega slovstva ali iz časov baroka prevzete elemente čudežnega in fantastike. V nasprotju s slovensko literarno tradicijo, ki jo je bolj kot francoski nadrealizem oplazila dunajska secesija in ekspresionizem, so Srbi z Markom Ristićem ena od nadrealističnih velesil. In to se romanu Velika vojna pozna: roke, amputirane na fronti, s pridom uporabljajo civilisti in čudežno zaigrajo na klavir, nasprotniki sanjajo drug drugega, ne samo prihodnosti, in si sanje seveda napačno tolmačijo. Ravno pisateljeva sposobnost, da podeli vojni absurdno in fantastično simetrijo, naredi ta roman še bolj zanimiv in berljiv, predvsem pa se izogne tisti zgodovinskosti, ki nas je nekdaj napadala iz učbenikov, danes pa iz specializiranih dokumentarcev in ki ostaja znotraj nekdaj ekskluzivnega pisanja zgodovine na podlagi usode in odločitev pomembnih in velikih mož. Zgodovina piše tudi manjše zgodbe in te v času vojne postanejo nelogične, absurdne; podobno kot je vojna vedno streznitev, sprijaznjenje z ranljivostjo, v narodovem telesu pa povzroči nezaceljivo rano, četudi jo bojujemo na tujem terenu in so žrtve samo njihovi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Aleksandar Gatalica: Velika vojna

15.04.2019

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere: Aleksander Golja

Prevedla Mateja Komel Snoj; Ljubljana : Forum slovanskih kultur, 2018

Velika vojna je obširen zgodovinski roman, v katerem so našteli sedemdeset oseb, ki so resnično živele. Dobesedno z vseh vetrov : francoski del zastopajo avantgardisti, ki se zbirajo v dveh špelunkah in je tam seveda prav živahno, ruskega predstavlja aristokracija in dvor Romanovov, ki jih ob vojni doleti še revolucija, nemškega na primer izumitelj vojnega strupa in vzporedno zgodba o letalskem asu, imenovanem Rdeči baron, pa tudi že čudne, histerične reakcije na vojno slikarsko netalentiranega kaplarja Hitlerja, ki bi bil rad nekaj več in nekdo drug. Turško stran zastopa carigrajski trgovec, ki mu padejo vsi pomočniki, na vseh mogočih bojiščih, ob genocidu nad Armenci kot kulisi, avstro-ogrsko stran pa ob vohunih predstavlja general Boroević pl. Bojna, graničarjem rojeni pravoslavec, sicer veliki poveljnik soške fronte, ki pa je v romanu dodobra shizoidno napokan.  Najbolj pa  je Gatalica osrediščen okoli srbske vojske, kaže in presvetljuje jo skozi različne like, od kraljevega dvora do prostakov, kolaborantov, okužencev s pegavim tifusom in depresivnih zaradi begunstva na Krfu in v Solunu, kamor se je zatekla srbska vojska. Roman je urejen po letih, zgodbe z različnih bojišč in iz zaledja pa se sprijemajo v kompleksni kompoziciji : nekaj podobnega je recimo napisal Bogdan Novak s sago Lipa zelenela je, kjer se kot pri zadrgi lepita dve polovici zgodbe, primorska in prekmurska, da bi pisatelj pokazal, kako so rojaki izpod dveh imperijev, italijanskega in ogrskega, z razpadom obeh sprejeli skupne simbole. Pri Gatalici tako ne manjka drobnih in duhovitih epizod, človeških usod, ki jim je vojna utrnila sanje, ali pa nasprotno, jih tako napihnila, da so prekrile vso resničnost. Vse je slej ko prej krvavo in mučno, čeprav se poraja iz začetne vzhičenosti in gobezdavosti, junačenja in sploh vsega, kar sodi med priprave na vojno, ki pa jo že prve akcije, recimo spoznanja o strahoviti učinkovitosti mitraljezov ali pa strahoviti prizori z lupljenjem kože zaradi iperita, postavijo na trdna tla. Tla so v jarkih prekrita z blatom in krvjo, a se nanju vsi navadijo. Gatalica to vojno logiko pelje prav neizprosno in pokaže, da vojna sicer nagrajuje, vendar redke in za zelo omejen čas : takrat priplava na vrh večinoma najslabše, pa še to potone.

Vendar Gataličevo pisanje ni realistično, čeprav prepoznamo, da se je dodobra oborožil z viri, da so mu znane biografije in širša zgodovinska slika. Roman Velika vojna je namreč blizu tisti veji srbske proze, ki jo morda najbolj poznamo prek Milorada Pavića ali zgodnjega Vladimirja Pištala, gre pa za stopnjevanje in poudarjanje iz ljudskega slovstva ali iz časov baroka prevzete elemente čudežnega in fantastike. V nasprotju s slovensko literarno tradicijo, ki jo je bolj kot francoski nadrealizem oplazila dunajska secesija in ekspresionizem, so Srbi z Markom Ristićem ena od nadrealističnih velesil. In to se romanu Velika vojna pozna: roke, amputirane na fronti, s pridom uporabljajo civilisti in čudežno zaigrajo na klavir, nasprotniki sanjajo drug drugega, ne samo prihodnosti, in si sanje seveda napačno tolmačijo. Ravno pisateljeva sposobnost, da podeli vojni absurdno in fantastično simetrijo, naredi ta roman še bolj zanimiv in berljiv, predvsem pa se izogne tisti zgodovinskosti, ki nas je nekdaj napadala iz učbenikov, danes pa iz specializiranih dokumentarcev in ki ostaja znotraj nekdaj ekskluzivnega pisanja zgodovine na podlagi usode in odločitev pomembnih in velikih mož. Zgodovina piše tudi manjše zgodbe in te v času vojne postanejo nelogične, absurdne; podobno kot je vojna vedno streznitev, sprijaznjenje z ranljivostjo, v narodovem telesu pa povzroči nezaceljivo rano, četudi jo bojujemo na tujem terenu in so žrtve samo njihovi.


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.09.2021

Rok Viličnik: Šrapneli

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Saša Stanišić: Čigav si

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Robert Simonišek: Pejsaži

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


20.09.2021

Jernej Dirnbek: Tramp

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


19.09.2021

LGL: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.09.2021

LGL: Moj dedek je bil češnjevo drevo

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.


13.09.2021

Urša Zabukovec: Levo oko, desno oko

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Ivan Lotrič.


13.09.2021

Peter Kolšek: Neslišna navodila

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


13.09.2021

Mirt Komel: Detektiv Dante

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Ivan Lotrič.


13.09.2021

Mateja Gomboc: Balada o drevesu

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Barbara Zupan


10.09.2021

MGL - Hanoh Levin: Zimska poroka

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)


06.09.2021

Ana Pepelnik: Treš

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Aleksander Golja


06.09.2021

Franjo Frančič: V kraljestvu nove države

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.


06.09.2021

Brina Svit: Ne želi si lahke poti

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.


06.09.2021

Marcel Štefančič: Slovenski sen

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jasna Rodošek.


04.09.2021

In podgana se je smejala

3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc


05.09.2021

Samuel Beckett: Konec igre

Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.


05.09.2021

Lucy Prebble: Učinek

Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:


30.08.2021

David Bandelj: Enajst let in pol tišine

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Ana Bohte.


Stran 52 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov