Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


Ocene

2011 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost, 3. knjiga

30.04.2019

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Človek si že od nekdaj želi, da bi bil nesmrten. Filozof Tine Hribar, upokojeni profesor in eden največjih slovenskih intelektualcev, je o tem pisal že v prvi knjigi trilogije Nesmrtnost in neumrljivost s podnaslovom Od šamanov do kristjanov, v kateri govori o začetkih naše civilizacije. Želja po nesmrtnosti je bila prisotna tudi v srednjem veku, o katerem govori druga knjiga Krščanska posmrtna nesmrtnost. V tretji knjigi izvemo, da bo projekt doseganja nesmrtnosti ali neumrljivosti nadaljevala ne le teologija, temveč tudi sodobna znanost. Po drugi strani pa so nekateri intelektualci, kot sta na primer Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Martin Heidegger, začrtali miselno smer, po kateri se moramo ljudje naučiti sprejemati svojo smrtnost.
Smrt, ta »strah vseh strahov« spada po Heideggerju v bistvo človeka in Hribar temu pritrjuje. Četudi se človek tega ne zaveda, se vse njegovo življenje suče okoli smrti, pravi Heidegger, Hribar pa piše: “Šele smrt me postavi pred vprašanje, pred vprašljivost oziroma pred krizo biti.” Tako razumevanje smrti, ki ga je začel Heidegger, je nekaj posebnega, kajti še njegov učitelj Edmund Husserl si ni mogel predstavljati, da bi skupaj s telesom umrl tudi njegov misleči jaz.
V začetku knjige Hribar piše o nemškem mistiku Mojstru Eckhartu, ki je živel na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje. Njegove ideje je preganjala inkvizicija. Med drugim je Eckhart zapisal: “V mojem (večnem) rojstvu so bile rojene vse stvari in jaz sem bil vzrok samega sebe in vseh stvari. Če pa bi mene ne bilo, tudi “Boga” ne bi bilo. Da je Bog “Bog”, temu sem jaz vzrok, če bi ne bilo mene, bi Bog ne bil “Bog”.” Brez Eckharta, piše Hribar, pa ne bi bilo niti Pica della Mirandole, avtorja ene temeljnih knjig humanizma O človekovem dostojanstvu, ki pa jo je takratni papež Inocenc VIII. obsodil.
Ena od rdečih niti v tretji knjigi Tineta Hribarja Nesmrtnost in neumrljivost je filozofija niča in s tem tudi nihilizma. Šele sveti Avguštin, ki je živel v četrtem in petem stoletju, je namreč uveljavil idejo, da je bog ustvaril svet iz nič. V grški antiki namreč te ideje ni bilo. Platonov bog Demiurg je na primer ustvaril svet iz prasnovi, sodobni človek pa se želi primerjati z stvarnikom, ki stvari iz nič. Čeprav, meni Hribar, je ta ideja zmotna. Iz nič namreč ni nič.
Avtor je kritičen do krščanstva, ker je ta tudi vir verskega nasilja. Problem leži že v sami Bibliji, kjer Bog, Jahve včasih ravna okrutno in ubijalsko. Etika bi morala stati pred teologijo in biti kriterij zanjo, zato Hribar poudarja, da potrebujemo temeljne vrednote, ki bodo veljale za vse svetovne religije in ateiste. Takšne vrednote je izrazil Hans Küng in so naslednje štiri: svetost življenja, posvečenost mrtvih, človekovo dostojanstvo in zlato pravilo: Ne stori drugemu, česar sam nočeš.
Eno od sporočil Hribarjeve knjige je, da ne smemo izgubiti samih sebe in moramo poslušati svojo vest. Vest, ki je glas naše biti, pravi filozof. Bit sama pa ni nič bivajočega – to pomeni, da ni enega bivajočega predmeta, ki bi bil bit. »Zato, pravi Hribar, »v svoji biti nisem vezan na nič. Sem absolutno svoboden. Zato naj bom to, kar sem, in ne, da postanem to, kar še nisem. Naloga nas samih je, da si sami osmislimo sebe in svoje življenje.«
Tematika skoraj štiristo strani obsegajoče tretje knjige Nesmrtnost in neumrljivost je zelo aktualna in morda celo pred svojim časom. Teološke razprave o nesmrtnosti se bodo nadaljevale. Na področju znanosti pa, pravi Hribar: »…vojna proti smrti zato kljub vsemu postaja najpomembnejši znanstveno-raziskovalni projekt nastopajoče dobe, tako imenovanega antropocena.« Prav zato so filozofska vprašanja o razumevanju in sprejemanju življenja in smrti vedno bolj pomembna.
“Življenje je kratko,” pravi filozof. Na koncu se zato lahko zavedamo njegove dragocenosti in pomena ljubezni v njem. Hribar je trilogijo Nesmrtnost in neumrljivost zaključil s stavkom: “Rad imeti – to je vse.”


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


04.10.2021

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Ana Bohte.


04.10.2021

Jasmin B. Frelih: Piksli

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Ana Bohte


04.10.2021

Bina Štampe Žmavc: Drobne pesmi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Jela Krečič: Zmote neprevaranih

Avtor recenzije: Urban Tarman Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


03.10.2021

A. P. Čehov: Češnjev vrt - premiera v MGL

Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani


01.10.2021

Okus lakote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.10.2021

Ni čas za smrt

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Mestno gledališče ljubljansko / premiera 28. 09. 2021 Prevajalka: Polona Glavan Režiserka in scenografka: Anja Suša Dramaturginja: Petra Pogorevc Kostumografka: Maja Mirković Svetovalec za gib: Damjan Kecojević Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Oblikovalec zvoka: Tomaž Božič Asistentka dramaturginje: Nika Korenjak Asistent scenografke: Janez Koleša Asistentka kostumografke: Nina Čehovin Zasedba: Ajda Smrekar, Filip Samobor, Voranc Boh, Lena Hribar Škrlec, Tanja Dimitrievska, Jaka Lah, Gašper Jarni Sinoči so v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala. Gre za odrsko priredbo Ljubezenskega romana hrvaške pisateljice Ivane Sajko, ki je tudi avtorica dramatizacije. Medtem ko roman svoj svet gradi v intimni sferi, pa uprizoritev fokus postavlja v širšo družbeno svarnost, katere izkušnjo temeljno določa, z besedami režiserka Anje Suša, »ekonomija, ki ubija ljubezen.« Foto: Peter Giodani


29.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Petja Rijavec: Meter in pol pomladi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


27.09.2021

Elena Švarc: Zakaj vsi ne vidijo angelov

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


27.09.2021

Tonnac, Carriere, Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.


27.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 51 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov