Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dušan Merc: Slepe miši

06.05.2019

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman.

Ljubljana : Beletrina, 2018

Slepe miši. Lahko so zabavna igra za otroke ali zahrbtno slepomišenje med odraslimi. Asociacija ob naslovu romana Slepe miši se obrne v razkrivanje, v kakšno igro so pripravljeni iti ljudje v političnih sistemih, ko je že vsak posameznik lahko grožnja vohunjenja in izdajstva. Roman Dušana Merca, pisatelja, esejista in kritičnega, zdaj že upokojenega šolnika, torej analizira spretne mehanizme totalitarnega sistema, ki je znal uničiti življenje nič hudega slutečega posameznika in tudi bližnjih. Sploh tistega, ki s politiko nikoli ni imel opravka in je bil z dušo in srcem zavezan umetnosti.

Romaneskna zgodba se začne s prepričljivo oznako samozadostnega knjižničarja z obrobja Ljubljane Sama Grčarja. Je neizživet človek, neuresničen pisatelj, povprečnež, ki sanja o svojem velikem tekstu in spominja na glavni lik propadlega in upokojenega založnika Ribe iz romana Dublineska Enriqueja Vile Matasa. Kmalu dobimo občutek, da je egoistični in promiskuitetni knjižničar eden izmed tistih, za katerega je vrhunsko samo tisto literarno delo, ki ga bo napisal on sam. Besedilo, ki bo veličastno. Sicer ne bo literarnoteoretično, ki bi ga kasneje zažgal kot v omenjenem romanu, temveč veliki tekst, roman, kot ga še nihče ni napisal. Ta narcizem in zaverovanost vase sta zabavna kljub nenehnemu pretiravanju. Bralec niti malo ne more biti na njegovi strani. A kaj kmalu se vse skupaj obrne.

Ključen dogodek, ki tik pred upokojitvijo spremeni junakove načrte, se zgodi 25. maja 2016, ko pred vrati delovnega mesta najde knjigo Igorja Omerze 1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana. Razkrivanje dogodkov se vse bolj zapleta in odpira. Vrnitev v tisto leto, iskanje ljudi in spomini ga vrnejo v čas, ki je sicer bil lep, a tudi problematičen.

Protagonist mora tako na pobudo žrtvine žene pred svojim tekstom napisati še Predtekst in to ga vodi do raziskovanja lastne biografije in življenja znancev in znank. Njegov glavni antagonist Mefisto, ki mu vse skupaj nastavlja, se mu približuje in oddaljuje, je kot kameleon glede na družbeno stanje in čas. Ta izčiščena psihologija literarnih likov je povsem dodelana. Tudi branje Omerzove knjige deluje kot literarna kritika v romanu. Ko Samo Grčar dobi v roke dokumente glavne žrtve bolgarske naveze, Agopa Stepanjana in jih vključi v besedilo, pa avtor naredi skorajda enako napako, kot jo očita Omerzi.

Zgodba je zasnovana na resničnih, skorajda zamolčanih dogodkih, prepletena s fikcijo in številnimi literarnimi referencami zlasti na slovensko in evropsko književnost. Roman spominja na marsikatero književno delo, v sami ideji na Fausta, Mojstra in Margareto in Hlapca Jerneja in njegovo pravico. Nastavek romana in njegova izpeljava sta dovršena. Problematika, ki jo odpira Dušan Merc, je predstavljena dovolj polemično. Četudi je osnova vzeta iz politike, ne zahaja v skrajnosti ali značilne delitve na strankarske razrede.

Roman Slepe miši odlikuje prvo poglavje, v katerem avtor zelo podrobno označi protagonista. Ta ni niti malo simpatičen in do njega ne gojimo nobene empatije, vendar skozi potek zgodbe ugotovimo, kaj ga je pripeljalo do take samozadostnosti. Oris enakosti oblačil, prikaz takratne sivine in brezobličnosti sta izpisana jasno, ozračje romana je ves čas v skladu s protagonistovimi občutji. Tretjeosebni pripovedovalec ima tako dober pogled nad vsem. Odkrivanje dokumentov, razkrivanje zgodovine, poskus uničenja zapiskov zaradi resnice in razkrivanje junaka, ki je na koncu že skoraj kot lik iz Trumanovega šova, se razbira počasi, na način, da lahko jasno vidimo, v kaj nas vpletata družba in politika.

Štirinajsti roman pisatelja in esejista Dušana Merca Slepe miši je pronicljivo razmišljanje ne le o letu 1984 in preiskovanju tako imenovane bolgarske naveze, ki naj bi bila samo začetek lomljenja ledene gore, ki se je nadaljevala s sojenjem tudi slovenskim politikom in nazadnje s koncem Jugoslavije. Je zgodba o tem, da pred nadzorom in s tem uničevanjem lastne identitete nismo nikoli varni. Nadzor je vedno; ali prefinjeno vpet in skrit ali pa  povsem jasen.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Dušan Merc: Slepe miši

06.05.2019

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman.

Ljubljana : Beletrina, 2018

Slepe miši. Lahko so zabavna igra za otroke ali zahrbtno slepomišenje med odraslimi. Asociacija ob naslovu romana Slepe miši se obrne v razkrivanje, v kakšno igro so pripravljeni iti ljudje v političnih sistemih, ko je že vsak posameznik lahko grožnja vohunjenja in izdajstva. Roman Dušana Merca, pisatelja, esejista in kritičnega, zdaj že upokojenega šolnika, torej analizira spretne mehanizme totalitarnega sistema, ki je znal uničiti življenje nič hudega slutečega posameznika in tudi bližnjih. Sploh tistega, ki s politiko nikoli ni imel opravka in je bil z dušo in srcem zavezan umetnosti.

Romaneskna zgodba se začne s prepričljivo oznako samozadostnega knjižničarja z obrobja Ljubljane Sama Grčarja. Je neizživet človek, neuresničen pisatelj, povprečnež, ki sanja o svojem velikem tekstu in spominja na glavni lik propadlega in upokojenega založnika Ribe iz romana Dublineska Enriqueja Vile Matasa. Kmalu dobimo občutek, da je egoistični in promiskuitetni knjižničar eden izmed tistih, za katerega je vrhunsko samo tisto literarno delo, ki ga bo napisal on sam. Besedilo, ki bo veličastno. Sicer ne bo literarnoteoretično, ki bi ga kasneje zažgal kot v omenjenem romanu, temveč veliki tekst, roman, kot ga še nihče ni napisal. Ta narcizem in zaverovanost vase sta zabavna kljub nenehnemu pretiravanju. Bralec niti malo ne more biti na njegovi strani. A kaj kmalu se vse skupaj obrne.

Ključen dogodek, ki tik pred upokojitvijo spremeni junakove načrte, se zgodi 25. maja 2016, ko pred vrati delovnega mesta najde knjigo Igorja Omerze 1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana. Razkrivanje dogodkov se vse bolj zapleta in odpira. Vrnitev v tisto leto, iskanje ljudi in spomini ga vrnejo v čas, ki je sicer bil lep, a tudi problematičen.

Protagonist mora tako na pobudo žrtvine žene pred svojim tekstom napisati še Predtekst in to ga vodi do raziskovanja lastne biografije in življenja znancev in znank. Njegov glavni antagonist Mefisto, ki mu vse skupaj nastavlja, se mu približuje in oddaljuje, je kot kameleon glede na družbeno stanje in čas. Ta izčiščena psihologija literarnih likov je povsem dodelana. Tudi branje Omerzove knjige deluje kot literarna kritika v romanu. Ko Samo Grčar dobi v roke dokumente glavne žrtve bolgarske naveze, Agopa Stepanjana in jih vključi v besedilo, pa avtor naredi skorajda enako napako, kot jo očita Omerzi.

Zgodba je zasnovana na resničnih, skorajda zamolčanih dogodkih, prepletena s fikcijo in številnimi literarnimi referencami zlasti na slovensko in evropsko književnost. Roman spominja na marsikatero književno delo, v sami ideji na Fausta, Mojstra in Margareto in Hlapca Jerneja in njegovo pravico. Nastavek romana in njegova izpeljava sta dovršena. Problematika, ki jo odpira Dušan Merc, je predstavljena dovolj polemično. Četudi je osnova vzeta iz politike, ne zahaja v skrajnosti ali značilne delitve na strankarske razrede.

Roman Slepe miši odlikuje prvo poglavje, v katerem avtor zelo podrobno označi protagonista. Ta ni niti malo simpatičen in do njega ne gojimo nobene empatije, vendar skozi potek zgodbe ugotovimo, kaj ga je pripeljalo do take samozadostnosti. Oris enakosti oblačil, prikaz takratne sivine in brezobličnosti sta izpisana jasno, ozračje romana je ves čas v skladu s protagonistovimi občutji. Tretjeosebni pripovedovalec ima tako dober pogled nad vsem. Odkrivanje dokumentov, razkrivanje zgodovine, poskus uničenja zapiskov zaradi resnice in razkrivanje junaka, ki je na koncu že skoraj kot lik iz Trumanovega šova, se razbira počasi, na način, da lahko jasno vidimo, v kaj nas vpletata družba in politika.

Štirinajsti roman pisatelja in esejista Dušana Merca Slepe miši je pronicljivo razmišljanje ne le o letu 1984 in preiskovanju tako imenovane bolgarske naveze, ki naj bi bila samo začetek lomljenja ledene gore, ki se je nadaljevala s sojenjem tudi slovenskim politikom in nazadnje s koncem Jugoslavije. Je zgodba o tem, da pred nadzorom in s tem uničevanjem lastne identitete nismo nikoli varni. Nadzor je vedno; ali prefinjeno vpet in skrit ali pa  povsem jasen.


28.03.2022

Lidija Mathews Zwitter: Pisma iz Londona (1939-1946)

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.


28.03.2022

Tomaž Kosmač: Ko jebe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Markus Werner: Kmalu nasvidenje

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


27.03.2022

Razcufane zgodbe

Karavana, ki išče, lovi, preži za materialom zgodb, jih pripoveduje in uprizarja.


25.03.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Tudi miši grejo v nebesa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

V senci zarote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.03.2022

Josip Osti: Panova piščal

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Meta Hočevar: Drobnarije

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Janez Ramoveš: Skupinska slika

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


20.03.2022

Jera Ivanc: #punceinpolpunce

NAPOVED: Besedilo punceinpolpunce Jere Ivanc, pisateljice, dramaturginje in prevajalke je nastalo po naročilu ljubljanske Drame na pobudo režiserke Ivane Djilas, ki je tekst priredila. Sinoči je dobilo premierno uresničitev na odru Male drame. Uprizoritev je bila v rokah samih žensk – z izjemo avtorja glasbe Boštjana Gombača – kar ni naključje, saj se loteva teme feminizma. Na premieri in krstni izvedbi je bila Tadeja Krečič: Mala drama SNG Drama Ljubljana, premiera 19. 3. 2022 Jera Ivanc: #punceinpolpunce (logocentrična komedija o delcih, revoluciji in gledališču) REŽISERKA IN AVTORICA PRIREDBE: Ivana Djilas DRAMATURGINJA: Jera Ivanc SCENOGRAFINJA: Sara Slivnik KOSTUMOGRAFINJA: Jelena Proković AVTOR GLASBE: Boštjan Gombač LEKTORICA: Tatjana Stanič ASISTENTKA REŽISERKE IN SVETOVALKA ZA GIB: Maša Kagao Knez OBLIKOVALKA SVETLOBE: Mojca Sarjaš ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE: Saša Dragaš IGRAJO: Silva Čušin: Vera, astronomka Nataša Živković: Stana, svetovna prvakinja v šprintu na sto Maša Derganc: Helena, eksotična kraljica Mia Skrbinac: Vida, domača perica Iva Babić: Ivana, papež Nina Valič: Marijana, podoba svobode Saša Pavček: Dolores, kip matere božje


17.03.2022

Vojvoda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.03.2022

Dogodek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.03.2022

ur. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgdoovinar in pisatelj

Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bere Lidija Hartman


14.03.2022

Zora del Buono: Maršalinja

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko


14.03.2022

Ivo Svetina: Hvalnica vzgoji

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


14.03.2022

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman


07.03.2022

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere: Maja Moll


Stran 42 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov