Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lenart Škof: Antigonine sestre

27.05.2019

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Mateja Perpar.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Obsežno in temeljito védenje Lenarta Škofa, znanje številnih živih in prastarih jezikov, izvirno oživljanje mitologije ter poznavanje in interpretiranje filozofije iz preteklega in sedanjega časa vzbujajo občudovanje. Po zbranem branju in tehtnem premisleku bi bilo v vsebinsko in sporočilno zahtevni razpravi Antigonine sestre : o matrici ljubezni mogoče odkriti tri prevladujoče ravni avtorjevega miselnega prispevka, in sicer: prvič, eruditsko, drugič, novo in izvirno interpretacijo znanih osebnosti, mitov in filozofemov, od Antigone, Savitri in Metide do Lepe Vide in svete Marije, ter, tretjič, eksplicitno humanistično naravnanost, iskreno zaupanje v možnost revolucije etike in prizadevanje, da bi prispeval svoj delež k premagovanju in odpravljanju zla, trpljenja in krutosti sodobnega sveta. Pretresel ga je pogled na utopljenega dečka na morski obali, ni mu vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, ki zaradi ogroženosti in brezperspektivnosti bežijo z domov ter iščejo boljše in človeka vredno življenje. Knjigo je namenil tako otrokom kot odraslim, vsem, ki trpijo v globalnem svetu.

Med drugim Lenart Škof potrjuje hipotezo, da naša etična življenja usmerjata dve genealogiji, ontologija mišljenja, ki je transcendentalna, in ontologija ljubezni, ta je empirična. Pomembna têrmina sta zanj gostoljubje in sočutje. Gostoljubje je pribežališče in dom; povezano je s tremi osnovnimi eksistencialnimi mejami: materinsko, generacijsko in etično-politično.

Nova Škofova knjiga je drugi del njegove načrtovane trilogije. Prva, že objavljena, se imenuje Etika diha, tretja – mistično-elementarna filozofska teologija življenja – šele nastaja. Antigonine sestre so poskus genealogije ljubezni, premislek o izgubljeni priložnosti teologije in filozofije v zvezi z njo ter o v sebi nasilnostnih mitoloških, filozofskih in teoloških modulacijah, ki so dolga stoletja vztrajale v pozabi spomina na začetek iz ljubezni v ljubezen. Avtor meni, da filozofiji danes manjka konkretizacija ontološkega mišljenja, ki bi lahko v sebi zajela misel na otroka. Otrok mora biti, tako trdi avtor, prvotna gesta vsake filozofije. Pisec odkriva pomen sorodnih stališč sodobne francoske filozofinje Luce Irigaray in sooblikuje novo teologijo ljubezni. Filozofinja je zanj šifra nove filozofske teologije in hkrati prehod k novoosmišljenemu mišljenju porajajoče se dobe Diha in Sape, vse to pod obzorjem prihajajoče in pričakujoče filozofije ljubezni, senzibilnosti in sočutja.

Avtor je prepričan, da je lastna ranljivost lahko most k drugemu. Opozarja na nekatere izvore preobilja ljubezni v mitoloških, kozmoloških, teoloških, filozofskih, literarnih in filmskih okvirih. Tako naj bi bila Antigona po njegovem mnenju v zgodnji evropski grški misli ničelna točka etike. V njej se združujejo stari nenapisani zakoni, etična pranačela in najvišji zakon ljubezni. Nova Škofova interpretacija se usmerja preko platforme matrice ljubezni. Pisec je pobudnik nove kozmično-feministične interpretacije pravičnosti. Njegova logika etičnih gest zadeva smrtnike – tako žive kot umrle. O absolutni prednosti feminine-matriksialne geste, ki je pred vsakršnimi, celo božjimi zakoni, govori pesem Suzane Škof z naslovom Mrtvi, uvrščena v opombo. V verzih pesnica poziva, da je najprej treba poskrbeti za tiste, ki so odšli, umiti kosti in nazadnje shraniti duše v alabastrne posode večnosti.

Ženska ima v Škofovem pisanju odločilno vlogo. Aplicirana je na nekaj zunanjega in višjega ter s svojo močjo, sočutjem in ljubeznijo ohranja kozmični red. Domiselne ideje o njej kar vrejo iz avtorja. Znanim razlagam dodaja svoje nekoliko drugačne interpretacije in jih oblikuje tako z imaginacijo kot s prodiranjem v mistične skrivnosti. Lenarta Škofa bi bilo mogoče imeti za komparativnega teologa. Kadar razvija svojo misel, se vrača k drugim mislecem, vrednoti njihova spoznanja in navaja terminološke razlike. V marsičem je Škof tudi feminilni teolog in filozof. Ves čas si namreč prizadeva, da bi iz teoloških razprav izluščil pomen ženskega, in to tako z vidika spolne razlike kot kozmičnega in etičnega pomena tega spola. Teoretik matriskialnega vidi v maternici začetek življenja ter od rojevanja prehaja k vidikom ženske in materinske ljubezni in ljubezni do otroka.

Knjiga Lenarta Škofa Antigonine sestre : o matrici ljubezni je izviren in zanimiv prispevek k slovenski filozofiji in teologiji. Opremljena je z umetniškimi fotografijami Maje Bjelica – umetničine podobe dopolnjujejo avtorjeve iskrene in humane pobude.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Lenart Škof: Antigonine sestre

27.05.2019

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Mateja Perpar.

Ljubljana : Slovenska matica, 2018

Obsežno in temeljito védenje Lenarta Škofa, znanje številnih živih in prastarih jezikov, izvirno oživljanje mitologije ter poznavanje in interpretiranje filozofije iz preteklega in sedanjega časa vzbujajo občudovanje. Po zbranem branju in tehtnem premisleku bi bilo v vsebinsko in sporočilno zahtevni razpravi Antigonine sestre : o matrici ljubezni mogoče odkriti tri prevladujoče ravni avtorjevega miselnega prispevka, in sicer: prvič, eruditsko, drugič, novo in izvirno interpretacijo znanih osebnosti, mitov in filozofemov, od Antigone, Savitri in Metide do Lepe Vide in svete Marije, ter, tretjič, eksplicitno humanistično naravnanost, iskreno zaupanje v možnost revolucije etike in prizadevanje, da bi prispeval svoj delež k premagovanju in odpravljanju zla, trpljenja in krutosti sodobnega sveta. Pretresel ga je pogled na utopljenega dečka na morski obali, ni mu vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, ki zaradi ogroženosti in brezperspektivnosti bežijo z domov ter iščejo boljše in človeka vredno življenje. Knjigo je namenil tako otrokom kot odraslim, vsem, ki trpijo v globalnem svetu.

Med drugim Lenart Škof potrjuje hipotezo, da naša etična življenja usmerjata dve genealogiji, ontologija mišljenja, ki je transcendentalna, in ontologija ljubezni, ta je empirična. Pomembna têrmina sta zanj gostoljubje in sočutje. Gostoljubje je pribežališče in dom; povezano je s tremi osnovnimi eksistencialnimi mejami: materinsko, generacijsko in etično-politično.

Nova Škofova knjiga je drugi del njegove načrtovane trilogije. Prva, že objavljena, se imenuje Etika diha, tretja – mistično-elementarna filozofska teologija življenja – šele nastaja. Antigonine sestre so poskus genealogije ljubezni, premislek o izgubljeni priložnosti teologije in filozofije v zvezi z njo ter o v sebi nasilnostnih mitoloških, filozofskih in teoloških modulacijah, ki so dolga stoletja vztrajale v pozabi spomina na začetek iz ljubezni v ljubezen. Avtor meni, da filozofiji danes manjka konkretizacija ontološkega mišljenja, ki bi lahko v sebi zajela misel na otroka. Otrok mora biti, tako trdi avtor, prvotna gesta vsake filozofije. Pisec odkriva pomen sorodnih stališč sodobne francoske filozofinje Luce Irigaray in sooblikuje novo teologijo ljubezni. Filozofinja je zanj šifra nove filozofske teologije in hkrati prehod k novoosmišljenemu mišljenju porajajoče se dobe Diha in Sape, vse to pod obzorjem prihajajoče in pričakujoče filozofije ljubezni, senzibilnosti in sočutja.

Avtor je prepričan, da je lastna ranljivost lahko most k drugemu. Opozarja na nekatere izvore preobilja ljubezni v mitoloških, kozmoloških, teoloških, filozofskih, literarnih in filmskih okvirih. Tako naj bi bila Antigona po njegovem mnenju v zgodnji evropski grški misli ničelna točka etike. V njej se združujejo stari nenapisani zakoni, etična pranačela in najvišji zakon ljubezni. Nova Škofova interpretacija se usmerja preko platforme matrice ljubezni. Pisec je pobudnik nove kozmično-feministične interpretacije pravičnosti. Njegova logika etičnih gest zadeva smrtnike – tako žive kot umrle. O absolutni prednosti feminine-matriksialne geste, ki je pred vsakršnimi, celo božjimi zakoni, govori pesem Suzane Škof z naslovom Mrtvi, uvrščena v opombo. V verzih pesnica poziva, da je najprej treba poskrbeti za tiste, ki so odšli, umiti kosti in nazadnje shraniti duše v alabastrne posode večnosti.

Ženska ima v Škofovem pisanju odločilno vlogo. Aplicirana je na nekaj zunanjega in višjega ter s svojo močjo, sočutjem in ljubeznijo ohranja kozmični red. Domiselne ideje o njej kar vrejo iz avtorja. Znanim razlagam dodaja svoje nekoliko drugačne interpretacije in jih oblikuje tako z imaginacijo kot s prodiranjem v mistične skrivnosti. Lenarta Škofa bi bilo mogoče imeti za komparativnega teologa. Kadar razvija svojo misel, se vrača k drugim mislecem, vrednoti njihova spoznanja in navaja terminološke razlike. V marsičem je Škof tudi feminilni teolog in filozof. Ves čas si namreč prizadeva, da bi iz teoloških razprav izluščil pomen ženskega, in to tako z vidika spolne razlike kot kozmičnega in etičnega pomena tega spola. Teoretik matriskialnega vidi v maternici začetek življenja ter od rojevanja prehaja k vidikom ženske in materinske ljubezni in ljubezni do otroka.

Knjiga Lenarta Škofa Antigonine sestre : o matrici ljubezni je izviren in zanimiv prispevek k slovenski filozofiji in teologiji. Opremljena je z umetniškimi fotografijami Maje Bjelica – umetničine podobe dopolnjujejo avtorjeve iskrene in humane pobude.


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


27.12.2021

Milan Kundera: Jacques in njegov gospodar

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.12.2021

Mathias Göritz: V nebesih dežuje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Maja Moll


20.12.2021

Tadeja Krečič Scholten: Nikoli ni prepozno

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.


20.12.2021

Jure Godler: Vohun, ki me je okužil

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Maja Moll


20.12.2021

Zagrebško gledališče mladih (ZKM): Eichmann v Jeruzalemu

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM


17.12.2021

Mala scena MGL - Barbara Zemljič: Olje črne kumine

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani


17.12.2021

Mike Bartlett: Klinc

Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik


13.12.2021

Simona Semenič: Tri igre za punce

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere: Eva Longyka Marušič


13.12.2021

Andrej Medved: Guba v očesu

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


13.12.2021

Milan Dekleva: Eseji in zgodbe

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


13.12.2021

Jorge Alfonso: Travograd

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


12.12.2021

Mesno gledališče ljubljansko - Falk Richter: Izredne razmere

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani


11.12.2021

Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom

SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:


06.12.2021

Kristina Hočevar: Rujenje

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere: Lidija Hartman


06.12.2021

Manka Kremenšek Križman: Tujci,

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


06.12.2021

Katja Hrobat Virloget: V tišini spomina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere: Bernard Stramič


03.12.2021

Spencer

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.12.2021

Hiša Gucci

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.12.2021

Moja najljubša vojna & Josep

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 47 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov