Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

09.09.2019

Avtor recenzije: Lev Detela Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Celovec : Mohorjeva, 2018

Dvojezična zbirka kratkih fragmentarnih zapisov Stefana Feiniga Rob krožnika in obzorje / Horizont und Tellerrand je po obliki in tudi po vsebini nekaj posebnega. Natisnjena je v načinu precej zajetnega albuma. Posamezne strani oziroma listi niso oštevilčeni. Besedila so natisnjena samo na eni strani lista, druga stran je prazna – z izjemami, ko je tu in tam dodana Feinigova lastnoročno v slovenščini ali nemščini napisana misel, včasih dopolnjena z minimalistično risbo Stephke Klaura.
V zgornjem delu posameznega lista je slovensko besedilo, v spodnjem delu pa različica v nemščini. Ločil ni. Besede oziroma misli so postavljene na papir v neenakomernih presledkih, ki jih prekinjajo navpične zareze oziroma črte. Posamezne besede v različnih predelih posameznega lista, levo ali desno in v nesimetričnih vrsticah zgoraj in spodaj, delujejo plakativno. V nekem smislu jih lahko „samokreativno“ beremo tudi navzkriž, navzgor ali navzdol, nelinearno kot impulz, s katerim avtor zapisuje „svoje kratkotrajne trenutke / v katerih se ozremo kratko na svet“.
Literarni postopek se nekako ujema z avtorjevim življenjskim načinom. Feinig se je rodil leta 1987 v Celovcu, maturiral na slovenski gimnaziji, nakar je študiral publicistiko, komunikacijske znanosti, filozofijo in psihologijo, a tudi anglistiko in amerikanistiko. Zaposlil se je v industriji in v gostinstvu, bil je svobodni sodelavec radia, novinar in prevajalec, kuhinjski pomočnik, izdelovalec polprevodnikov, znanstveni lektor, sodeloval pa je tudi pri filmskih projektih. Zdaj se, kot pravi, „nekako preživlja v neoliberalnem sistemu“ kot pisatelj in kot detektiv za izgubljene živali.
Ta življenjska raznovrstnost se zrcali v drobnih literarnih fragmentih njegove izdaje Rob krožnika in obzorje. Na posameznih listih literarnega albuma niza trenutke svojih ključnih eksistencialnih doživetij. Piše, da je garal v gradbeništvu. S kovinskim kladivom je obdeloval zidove. Samega sebe je pri težkem delu začutil v bolečinah.
V literarni izpovedi, ki je hkrati bivanjska meditacija, ponuja pogled v trde delovne procese tako imenovanih nižjih opravil. Pred bralcem razgrinja svoje življenjske izkušnje v obliki skorajda „predliterarne neposrednosti“: „roke bolijo / prsti bolijo / neprijetnost se intenzivira v konfuzno evolucijo … samostojnega življenja“.
Popelje nas v Raj, kot se alegorično imenuje hotel Paradies. Tu v velikem pomivalnem stroju pomiva umazano posodo in se sprašuje, kako lahko človek, ki se duševno utaplja v enolični dejavnosti, še ostane človek. Protagonist, ki je očitno njegov drugi jaz, si na trenutke pomaga s prekinitvami delovne rutine. Ko opusti delo z umazano posodo in se ozre po kuhinji, začuti, da sredi vseh teh „mrtvih reči“ vendarle živi kot človek. Je bitje, ki živi in čuti bolečine.
Kljub pritoževanju ga enolična dejavnost izčiščuje, čeprav je v svetu, kot piše, „skoraj vse postalo teoretično“. Toda impulz razčiščene zavesti se kaj kmalu prevesi v trenutek, v katerem se avtorjeva duša znova preobrazi v običajno rutino. Protagonist spet postane „podaljšek pomivalnega stroja“.
Stefanu Feinigu se je tudi jezikovno-tehnično, s pomočjo na osnovno zreduciranih besednih signalov, posrečilo učinkovito analizirati eksistencialno in psihološko problematiko sodobnih delovnih procesov, v katerih se subjekt spremeni v objekt in postane kapitalska naložba. A spoznanja in občutke vedno znova tudi relativizira. Ko na primer njegov ubogi junak zagrabi umazan krožnik, skuša hkrati zagrabiti tudi za ponotranjenimi spoznanji. Toda konkretna stvarnost je neusmiljena: ko pride natakarica z dodatno umazano posodo, je teoretično razmišljanje prekinjeno. Protagonistova eksistenca na mah spet postane neusmiljeno praktična. Zazdi se mu, da je tudi sam odpadek človeštva, umazanija, ki jo je treba odnesti na kompost.
Feinigov Rob krožnika in obzorje se premika skozi miselna navzkrižja iz enega prebliska v drugega. V hotelu Raj njegov junak sredi utrujajočih opravil ob pomivalnem stroju razmišlja o pravem raju, ki se mu zdi kot neskončen dopust. V trenutku, ko pomivalni stroj preide v zadnjo fazo pomivanja, pa si pomivalec posode domišlja, da je tudi raj zgrajen kot aktualne strukture na Zemlji: za nekatere umazano delo nikoli ne preneha, medtem ko so drugi stalno na vodilnem položaju.
Ko je trda služba končana, utrujeni junak odnese ostanke jedi domači mački. Ne glede na socialni položaj je zanjo „vsak večer junak dneva“, kot se glasijo avtorjeve zaključne besede. Rodile so se iz izkušenj ob utrujajočem delu. Umazani krožniki so namreč v njem sprožili ostre miselne robove in tokove. Če se ne vdaš v usodo in ne otopiš, se ti miselna obzorja kljub težkemu delu razširijo.
V razmišljanju, ki ga je Feinig objavil v letošnji marčni prilogi celovškega slovenskega cerkvenega časopisa Nedelja, je med drugim nekoliko samozadostno zapisal: „Rob krožnika ni fiktivna zgodba. Rob krožnika je life, 100%. Vsako vejico, čeprav v tem besedilu ni vejic, ker sem uporabljal čisto nov sistem interpunkcije, sem izkrvavel, izjokal, izbruhnil … Ne samo intelektualno, temveč tudi telesno mi je uspelo transformirati se v absurdno literarno kreaturo. Vsaka beseda je ena živa celica.“


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

09.09.2019

Avtor recenzije: Lev Detela Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Celovec : Mohorjeva, 2018

Dvojezična zbirka kratkih fragmentarnih zapisov Stefana Feiniga Rob krožnika in obzorje / Horizont und Tellerrand je po obliki in tudi po vsebini nekaj posebnega. Natisnjena je v načinu precej zajetnega albuma. Posamezne strani oziroma listi niso oštevilčeni. Besedila so natisnjena samo na eni strani lista, druga stran je prazna – z izjemami, ko je tu in tam dodana Feinigova lastnoročno v slovenščini ali nemščini napisana misel, včasih dopolnjena z minimalistično risbo Stephke Klaura.
V zgornjem delu posameznega lista je slovensko besedilo, v spodnjem delu pa različica v nemščini. Ločil ni. Besede oziroma misli so postavljene na papir v neenakomernih presledkih, ki jih prekinjajo navpične zareze oziroma črte. Posamezne besede v različnih predelih posameznega lista, levo ali desno in v nesimetričnih vrsticah zgoraj in spodaj, delujejo plakativno. V nekem smislu jih lahko „samokreativno“ beremo tudi navzkriž, navzgor ali navzdol, nelinearno kot impulz, s katerim avtor zapisuje „svoje kratkotrajne trenutke / v katerih se ozremo kratko na svet“.
Literarni postopek se nekako ujema z avtorjevim življenjskim načinom. Feinig se je rodil leta 1987 v Celovcu, maturiral na slovenski gimnaziji, nakar je študiral publicistiko, komunikacijske znanosti, filozofijo in psihologijo, a tudi anglistiko in amerikanistiko. Zaposlil se je v industriji in v gostinstvu, bil je svobodni sodelavec radia, novinar in prevajalec, kuhinjski pomočnik, izdelovalec polprevodnikov, znanstveni lektor, sodeloval pa je tudi pri filmskih projektih. Zdaj se, kot pravi, „nekako preživlja v neoliberalnem sistemu“ kot pisatelj in kot detektiv za izgubljene živali.
Ta življenjska raznovrstnost se zrcali v drobnih literarnih fragmentih njegove izdaje Rob krožnika in obzorje. Na posameznih listih literarnega albuma niza trenutke svojih ključnih eksistencialnih doživetij. Piše, da je garal v gradbeništvu. S kovinskim kladivom je obdeloval zidove. Samega sebe je pri težkem delu začutil v bolečinah.
V literarni izpovedi, ki je hkrati bivanjska meditacija, ponuja pogled v trde delovne procese tako imenovanih nižjih opravil. Pred bralcem razgrinja svoje življenjske izkušnje v obliki skorajda „predliterarne neposrednosti“: „roke bolijo / prsti bolijo / neprijetnost se intenzivira v konfuzno evolucijo … samostojnega življenja“.
Popelje nas v Raj, kot se alegorično imenuje hotel Paradies. Tu v velikem pomivalnem stroju pomiva umazano posodo in se sprašuje, kako lahko človek, ki se duševno utaplja v enolični dejavnosti, še ostane človek. Protagonist, ki je očitno njegov drugi jaz, si na trenutke pomaga s prekinitvami delovne rutine. Ko opusti delo z umazano posodo in se ozre po kuhinji, začuti, da sredi vseh teh „mrtvih reči“ vendarle živi kot človek. Je bitje, ki živi in čuti bolečine.
Kljub pritoževanju ga enolična dejavnost izčiščuje, čeprav je v svetu, kot piše, „skoraj vse postalo teoretično“. Toda impulz razčiščene zavesti se kaj kmalu prevesi v trenutek, v katerem se avtorjeva duša znova preobrazi v običajno rutino. Protagonist spet postane „podaljšek pomivalnega stroja“.
Stefanu Feinigu se je tudi jezikovno-tehnično, s pomočjo na osnovno zreduciranih besednih signalov, posrečilo učinkovito analizirati eksistencialno in psihološko problematiko sodobnih delovnih procesov, v katerih se subjekt spremeni v objekt in postane kapitalska naložba. A spoznanja in občutke vedno znova tudi relativizira. Ko na primer njegov ubogi junak zagrabi umazan krožnik, skuša hkrati zagrabiti tudi za ponotranjenimi spoznanji. Toda konkretna stvarnost je neusmiljena: ko pride natakarica z dodatno umazano posodo, je teoretično razmišljanje prekinjeno. Protagonistova eksistenca na mah spet postane neusmiljeno praktična. Zazdi se mu, da je tudi sam odpadek človeštva, umazanija, ki jo je treba odnesti na kompost.
Feinigov Rob krožnika in obzorje se premika skozi miselna navzkrižja iz enega prebliska v drugega. V hotelu Raj njegov junak sredi utrujajočih opravil ob pomivalnem stroju razmišlja o pravem raju, ki se mu zdi kot neskončen dopust. V trenutku, ko pomivalni stroj preide v zadnjo fazo pomivanja, pa si pomivalec posode domišlja, da je tudi raj zgrajen kot aktualne strukture na Zemlji: za nekatere umazano delo nikoli ne preneha, medtem ko so drugi stalno na vodilnem položaju.
Ko je trda služba končana, utrujeni junak odnese ostanke jedi domači mački. Ne glede na socialni položaj je zanjo „vsak večer junak dneva“, kot se glasijo avtorjeve zaključne besede. Rodile so se iz izkušenj ob utrujajočem delu. Umazani krožniki so namreč v njem sprožili ostre miselne robove in tokove. Če se ne vdaš v usodo in ne otopiš, se ti miselna obzorja kljub težkemu delu razširijo.
V razmišljanju, ki ga je Feinig objavil v letošnji marčni prilogi celovškega slovenskega cerkvenega časopisa Nedelja, je med drugim nekoliko samozadostno zapisal: „Rob krožnika ni fiktivna zgodba. Rob krožnika je life, 100%. Vsako vejico, čeprav v tem besedilu ni vejic, ker sem uporabljal čisto nov sistem interpunkcije, sem izkrvavel, izjokal, izbruhnil … Ne samo intelektualno, temveč tudi telesno mi je uspelo transformirati se v absurdno literarno kreaturo. Vsaka beseda je ena živa celica.“


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov