Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Martin Puchner: Napisani svet

13.01.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Lidija Hartman.

Prevedla Špela Vodopivec; Ljubljana : Umco, 2019

V zadnjih nekaj desetletjih so strokovnjaki z različnih področij knjigi že večkrat »prižigali svečo«, Češ da jo bodo magnetofon, televizija, računalnik in še bolj izpopolnjeni elektronski mediji, povezani v svetovni splet, odrinili na smetišče zgodovine. Pa se te napovedi nikoli niso izpolnile. Naprave so knjigi najprej odščipnile nekaj deleža v celoti časa, ki ga ljudje posvečamo učenju, preživljanju prostega časa in drugim dejavnostim, a si je knjiga vsaj del izgubljene pozornosti spet povrnila. V našem času jo vse bolj razširjeni, uporabniku prilagojeni komunikacijski pripomočki z zasloni in številnimi priključki in še nedavno neslutenimi možnostmi povezovanja resneje ogrožajo kot kdaj prej. Toda še vedno se najdejo tudi raziskovalci, ki ne preučujejo le preteklosti knjižne civilizacije, temveč razmišljajo tudi o njeni vlogi v sedanjosti in prihodnosti.

Nemški filozof in literarni kritik Martin Puchner, predavatelj na Harvardu, je eden najuglednejših med njimi. Je soavtor monumentalne Svetovne zgodovine literature v šestih delih pa tudi avtor pred dvema letoma napisane knjige Napisani svet s podnaslovom Kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije. Poljudno in s sodobnimi publicističnimi prijemi napisano delo je sprehod skozi duhovno zgodovino človeštva, kakor jo je sooblikovala knjiga kot medij sporočanja in povezovanja v najširšem pomenu besede, torej tako glinena ploščica, palmov list in v kamen vklesan zapis kot tudi papirusni ali pergamentni zvitek, kodeks ter tiski vseh vrst in digitalni jeziki našega časa. Pri tem se avtor ne postavlja v vlogo učene avtoritete, ampak bralčevega sogovornika in sopotnika skozi prostor in čas. Vseskozi daje tudi čutiti, da je to pot najprej opravil sam, od ene do druge zibelke pisne kulture na vseh koncih sveta, ne pa predvsem s stikanjem po muzejih in knjižnicah ter prečesavanjem in prepletanjem spoznanj raziskovalcev. Nekatere sicer navaja, vendar z njimi ne razpravlja, temveč sledi svoji rdeči niti. Z njo je povezal zgodovino knjige v različnih formatih od Aleksandra Velikega, ki je ob zglavju vedno imel bodalo in darilo svojega učitelja Aristotela – skrinjico s Homerjevo Iliado, do fenomena našega časa, Harryja Potterja. Med tema mejnikoma je Puchner posvetil veliko pozornosti še Asurbanipalu, kralju vesolja, častilcu epa o Gilgamešu, pa nastanku Biblije, prvega svetega spisa, prvemu ženskemu in nasploh prvemu romanu Princ in dvorne gospe, Šeherezadini Tisoč in eni noči, majevskemu Popolvuhu ter Don Kihotu, s katerim je Cervantes odplačeval dolg za odkupnino alžirskim piratom, ki so ga zajeli po bitki pri Lepantu. Ob tem romanu so se prvič v večji meri pojavile tudi piratske izdaje ter z njimi vprašanje avtorskih pravic in odvisnost avtorjev od strojev. Zlasti tiskarniških.

Med posledicami vpliva Komunističnega manifesta, ki je, presenetljivo, naletel na ugodna tla zlasti v državah brez proletariata, Puchner navaja tudi Stalinovo preganjanje Ane Ahmatove, ki si svojih pesmi ni upala zapisati, temveč si jih je s pomočjo prijateljic vtisnila v spomin, ter preboj Solženicinove resnice o trpljenju v sovjetskih gulagih. Te in še nekatere druge teme in zgodbe je znal sijajno povezati v mrežo posameznih stopenj razvoja pisav, pisalnih podlag, tiska in distribucije, da bralec lažje razume njihovo soodvisnost. Na primer: »Širša dostopnost knjig, ki jo je omogočil tisk, je spodbujala opismenjevanje, pismenost pa je spodbujala povpraševanje po knjigah … Pisanje je spremenilo način, kako so ljudje gledali na svet okoli sebe in ustvarjali zgodovino. Iznajdba pisave deli človeško evolucijo na čas, ki ga razumemo le skromno, in na čas, v katerem lahko dostopamo do misli drugih ljudi. …« Najdemo pa tudi zelo zgovorno misel: »Zgodovina knjig je zgodovina požigov knjig – kar je dokaz, kakšno moč imajo napisane zgodbe.«

Avtor se je posvetil tudi razvoju tiska, pri čemer pa Gutenberg ni bil prvi, kot je večkrat slišati. Kitajska Diamantna sutra je nastala že leta 868, pa tudi tisk s premičnimi črkami so v Koreji razvili pred njim. Vendar je Gutenberg prvi v Evropi dojel in znal uporabiti moč hitrejšega širjenja besedil s pomočjo tiskarskih strojev. To so dobro razumeli tudi drugi reformatorji, medtem ko je bil tisk za katoliško cerkev dolgo le pripomoček za razmnoževanje obrazcev za odpustke. V spopadu, ki se je kmalu razplamtel v dotlej najbolj dolgotrajno in krvavo vojno na stari celini, je imel– poleg smodnika in kompasa – posredno veliko vlogo še en ključni kitajski izum: papir. Njegovega pomena so se na Vzhodu očitno zavedali, saj je trajalo več stoletij, preden so jim arabski trgovci ukradli skrivnost in jo prenesli v Evropo.

Daleč sega tudi Puchnerjevo razmišljanje o pomenu temeljnih besedil: »Nekatera so se razvila v svete spise,« piše. »Ti so imeli vse lastnosti temeljnih besedil in še nekaj več: privezali so ljudi nase, zahtevali so poslušnost in pokorščino«. Z zapisom biblijskega besedila na zvitke se je prvič zgodilo, da so ljudje častili boga v obliki besedila.

Kadar so temeljna besedila postala temelj verskih dogem in v medsebojnih stikih narodov in religij povod za spopade za prevlado, so po eni strani širila kulturo in civilizacijo, po drugi, velja zlasti za nespravljive monoteistične religije, pa uničevanje in neskončno prelivanje krvi. Najhuje je bilo, kadar so se spopadi zgolj zaradi odtenkov in manjših odklonov razvneli znotraj skupne ideje. Ne le v preteklosti, tudi v ponekod še živi sedanjosti nedemokratičnih tiranij 21. stoletja.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Martin Puchner: Napisani svet

13.01.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Lidija Hartman.

Prevedla Špela Vodopivec; Ljubljana : Umco, 2019

V zadnjih nekaj desetletjih so strokovnjaki z različnih področij knjigi že večkrat »prižigali svečo«, Češ da jo bodo magnetofon, televizija, računalnik in še bolj izpopolnjeni elektronski mediji, povezani v svetovni splet, odrinili na smetišče zgodovine. Pa se te napovedi nikoli niso izpolnile. Naprave so knjigi najprej odščipnile nekaj deleža v celoti časa, ki ga ljudje posvečamo učenju, preživljanju prostega časa in drugim dejavnostim, a si je knjiga vsaj del izgubljene pozornosti spet povrnila. V našem času jo vse bolj razširjeni, uporabniku prilagojeni komunikacijski pripomočki z zasloni in številnimi priključki in še nedavno neslutenimi možnostmi povezovanja resneje ogrožajo kot kdaj prej. Toda še vedno se najdejo tudi raziskovalci, ki ne preučujejo le preteklosti knjižne civilizacije, temveč razmišljajo tudi o njeni vlogi v sedanjosti in prihodnosti.

Nemški filozof in literarni kritik Martin Puchner, predavatelj na Harvardu, je eden najuglednejših med njimi. Je soavtor monumentalne Svetovne zgodovine literature v šestih delih pa tudi avtor pred dvema letoma napisane knjige Napisani svet s podnaslovom Kako so zgodbe oblikovale ljudi, zgodovino in civilizacije. Poljudno in s sodobnimi publicističnimi prijemi napisano delo je sprehod skozi duhovno zgodovino človeštva, kakor jo je sooblikovala knjiga kot medij sporočanja in povezovanja v najširšem pomenu besede, torej tako glinena ploščica, palmov list in v kamen vklesan zapis kot tudi papirusni ali pergamentni zvitek, kodeks ter tiski vseh vrst in digitalni jeziki našega časa. Pri tem se avtor ne postavlja v vlogo učene avtoritete, ampak bralčevega sogovornika in sopotnika skozi prostor in čas. Vseskozi daje tudi čutiti, da je to pot najprej opravil sam, od ene do druge zibelke pisne kulture na vseh koncih sveta, ne pa predvsem s stikanjem po muzejih in knjižnicah ter prečesavanjem in prepletanjem spoznanj raziskovalcev. Nekatere sicer navaja, vendar z njimi ne razpravlja, temveč sledi svoji rdeči niti. Z njo je povezal zgodovino knjige v različnih formatih od Aleksandra Velikega, ki je ob zglavju vedno imel bodalo in darilo svojega učitelja Aristotela – skrinjico s Homerjevo Iliado, do fenomena našega časa, Harryja Potterja. Med tema mejnikoma je Puchner posvetil veliko pozornosti še Asurbanipalu, kralju vesolja, častilcu epa o Gilgamešu, pa nastanku Biblije, prvega svetega spisa, prvemu ženskemu in nasploh prvemu romanu Princ in dvorne gospe, Šeherezadini Tisoč in eni noči, majevskemu Popolvuhu ter Don Kihotu, s katerim je Cervantes odplačeval dolg za odkupnino alžirskim piratom, ki so ga zajeli po bitki pri Lepantu. Ob tem romanu so se prvič v večji meri pojavile tudi piratske izdaje ter z njimi vprašanje avtorskih pravic in odvisnost avtorjev od strojev. Zlasti tiskarniških.

Med posledicami vpliva Komunističnega manifesta, ki je, presenetljivo, naletel na ugodna tla zlasti v državah brez proletariata, Puchner navaja tudi Stalinovo preganjanje Ane Ahmatove, ki si svojih pesmi ni upala zapisati, temveč si jih je s pomočjo prijateljic vtisnila v spomin, ter preboj Solženicinove resnice o trpljenju v sovjetskih gulagih. Te in še nekatere druge teme in zgodbe je znal sijajno povezati v mrežo posameznih stopenj razvoja pisav, pisalnih podlag, tiska in distribucije, da bralec lažje razume njihovo soodvisnost. Na primer: »Širša dostopnost knjig, ki jo je omogočil tisk, je spodbujala opismenjevanje, pismenost pa je spodbujala povpraševanje po knjigah … Pisanje je spremenilo način, kako so ljudje gledali na svet okoli sebe in ustvarjali zgodovino. Iznajdba pisave deli človeško evolucijo na čas, ki ga razumemo le skromno, in na čas, v katerem lahko dostopamo do misli drugih ljudi. …« Najdemo pa tudi zelo zgovorno misel: »Zgodovina knjig je zgodovina požigov knjig – kar je dokaz, kakšno moč imajo napisane zgodbe.«

Avtor se je posvetil tudi razvoju tiska, pri čemer pa Gutenberg ni bil prvi, kot je večkrat slišati. Kitajska Diamantna sutra je nastala že leta 868, pa tudi tisk s premičnimi črkami so v Koreji razvili pred njim. Vendar je Gutenberg prvi v Evropi dojel in znal uporabiti moč hitrejšega širjenja besedil s pomočjo tiskarskih strojev. To so dobro razumeli tudi drugi reformatorji, medtem ko je bil tisk za katoliško cerkev dolgo le pripomoček za razmnoževanje obrazcev za odpustke. V spopadu, ki se je kmalu razplamtel v dotlej najbolj dolgotrajno in krvavo vojno na stari celini, je imel– poleg smodnika in kompasa – posredno veliko vlogo še en ključni kitajski izum: papir. Njegovega pomena so se na Vzhodu očitno zavedali, saj je trajalo več stoletij, preden so jim arabski trgovci ukradli skrivnost in jo prenesli v Evropo.

Daleč sega tudi Puchnerjevo razmišljanje o pomenu temeljnih besedil: »Nekatera so se razvila v svete spise,« piše. »Ti so imeli vse lastnosti temeljnih besedil in še nekaj več: privezali so ljudi nase, zahtevali so poslušnost in pokorščino«. Z zapisom biblijskega besedila na zvitke se je prvič zgodilo, da so ljudje častili boga v obliki besedila.

Kadar so temeljna besedila postala temelj verskih dogem in v medsebojnih stikih narodov in religij povod za spopade za prevlado, so po eni strani širila kulturo in civilizacijo, po drugi, velja zlasti za nespravljive monoteistične religije, pa uničevanje in neskončno prelivanje krvi. Najhuje je bilo, kadar so se spopadi zgolj zaradi odtenkov in manjših odklonov razvneli znotraj skupne ideje. Ne le v preteklosti, tudi v ponekod še živi sedanjosti nedemokratičnih tiranij 21. stoletja.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov