Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


05.07.2021

Povodni mož

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci


01.07.2021

Sad Sam Matthäus

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.


28.06.2021

Etgar Keret: Poleti že!

Avtor recenzije: Marko Golja Bere: Jure Franko


28.06.2021

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman


28.06.2021

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


28.06.2021

Tone Dodlek: Plavi 9

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman


21.06.2021

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan


21.06.2021

Tanja Tuma: Brodnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Matjaž Romih.


21.06.2021

Zoran Pevec: Na objektivističnem stolu

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


21.06.2021

Jani Virk: Jaka in Vane

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


14.06.2021

Josip Osti: Poper po pudingu

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Matjaž Romih


14.06.2021

Pavel Florenski: Ikonostas

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko


14.06.2021

Dušan Čater: Ekstradeviško

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja


10.06.2021

MGL - Eugene Labiche: Slamnik

Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Risto Vasilevski: Srce kroga

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Marko Golja: Prepozno, pozneje

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


Stran 55 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov