Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.10.2021

Zelda

Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci


27.10.2021

Bodi gledališče!

SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec


25.10.2021

Dimitrij Rupel: Bazar

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Meta Kušar: Zmaj

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


Stran 49 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov