Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Srebrni abonma: Kvartet Tetzlaff

22.01.2020

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

V torek, 14. januarja, se je v Slovenski filharmoniji nadaljeval Srebrni abonma. Na tretjem koncertnem dejanju letošnje sezone je v Ljubljani nastopil Godalni kvartet Tetzlaff in z izvedbo godalnih kvartetov Arnolda Schönberga in Ludwiga van Beethovna navdušil skoraj do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Marjana Kozine. Tam je bil tudi Mihael Kozjek, ki je pripravil naslednjo oceno koncertnega dogodka.


Kvartet Tetzlaff, ki ga je leta 1994 ustanovil eden največjih violinistov sedanjosti Christian Tetzlaff, že vse od svojih začetkov nastopa v isti, uigrani zasedbi. To dopolnjujejo še violinistova sestra Tanja Tetzlaff na violončelu, violinistka Elisabeth Kufferath in violistka Hana Weinmeister, ki sicer igra tudi violino in je koncertna mojstrica orkestra Züriške operne hiše. Čeprav v nespremenjeni zasedbi sodelujejo že več kot 25 let, so koncerti kvarteta Tetzlaff precej redki; vsak izmed članov namreč ali kot solist ali kot komorni partner sodeluje tudi s številnimi drugimi uglednimi zasedbami, zato so njihovi koncertni večeri toliko bolj dragoceni. Sestav in program, ki je zajemal Schönbergov zgodnji Prvi godalni kvartet v d-molu in Godalni kvartet št. 13 v B-duru iz Beethovnovega poznega opusa, sta obetala precej, torkov koncert pa je presegel vsa pričakovanja.

Čeprav sta godalna kvarteta na prvi pogled precej različni deli, imata skupnega več, kot bi si morda mislili. Beethoven je namreč s svojimi poznimi godalnimi kvarteti presegel gabarite romantične zvočnosti in oblikovne ukalupljenosti ter tako že desetletja prej napovedal razvoj zahodnoevropske glasbe. V tej se je harmonija vse bolj gostila in razširjala do poznejšega nastopa emancipacije disonance, glasbena dela pa so postajala vse bolj tematsko prepredena in v tem pogledu celovita, zaokrožena. Schönberg na drugi strani je na začetku svoje glasbene poti izhajal iz preteklosti, tematsko-motivičnega izpeljevanja v Beethovnovi maniri in buhteče poznoromantične tonalne zvočnosti.

Tonalno harmonijo je v prvih letih preteklega stoletja postopno razširjal do emancipacije disonance, vse bolj gostil tematsko-motivični material in sčasoma popolnoma pretrgal vezi s tradicijo. V Godalnem kvartetu št. 1, op. 7, ki je ob krstni izvedbi na Dunaju dvignil veliko prahu, je Schönberg še vedno nekje na sredi tega razvoja. Glasbena materija je izjemno zgoščena, delo traja v enem nepretrganem, več kot 40-minutnem zamahu, močno kromatizirano tonalno harmonijo pa tudi ob pomoči kvartne harmonije privede na sam rob atonalnosti.

Zahtevno delo tako z izvajalskega kot recepcijskega gledišča je v izvedbi kvarteta Tetzlaff v prvem delu torkovega koncerta zvenelo kot sicer zajeten, a nadvse okusen, malenkost popopran poznoromantičen bombonček. Sinergija vseh štirih glasbenikov v zasedbi je (bila) neponovljiva, uigranost neprimerljiva in že samo to je poslušalca dobesedno prikovalo na sedež. Schönbergov kvartet tako ni zvenel kot glomazen zvočni zmazek, to se rado zgodi neizkušenim in neuigranim zasedbam, temveč povsem nasprotno, kot kompleksna umetniška stvaritev, polna briljantnih idej, njenih izpeljav ter valujočega glasbenega toka, v katerem so se ekstatični deli dihajoče menjavali z intimnejšimi atmosferami. Dinamični spekter kvarteta Tetzlaff je zares impresiven. Pri tem so nas še posebno očarali izjemni pianissimi, dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.

Vse to seveda velja tudi za drugi del koncerta. Beethovnov Trinajsti godalni kvartet v B-duru, op. 130 so glasbeniki podali v izvirni različici, torej z Veliko fugo, ki je intenzivno utripala na mestu sklepnega stavka. Kvartet Tetzlaff je bil tehnično briljanten, zvočno izčiščen, glasbeno navdihnjen in svež, v hitrih stavkih razigran, a hkrati tudi resnoben, celo posvečen v Cavatini.

Izvedbi obeh skladb, tako Schönberga kot Beethovna, sta tretji večer za letošnji Srebrni abonma povzdignili na povsem nesluteno raven, barve abonmaja najbrž požlahtnili v zlato, dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa, čeprav samo prejšnji torek, poveličali v Katedralo umetnosti godalnega kvarteta v njegovi najimenitnejši izvedbi.

Kvartet Tetzlaff se je torej pokazal in dokazal kot pojem vrhunskega godalnega kvarteta, kvarteta z izbranim repertoarjem, ki ga podaja premišljeno do zadnje note in ki v njem vedno znova išče, najde in izlušči še tako skrite detajle, to pa njihove izvedbe napravi zares neponovljive.


16.11.2020

Boris Kolar: Trinajst

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


16.11.2020

Marija Stanonik: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (1515-1918)

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Jure Franko.


16.11.2020

Katarina Gomboc Čeh: Naselili smo se v tkanine

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


16.11.2020

Italijanski Martin Eden in ruski Dragi tovariši!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Mandibule

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Undine

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Martin Eden

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Perspektive - Asistentka in Gagarine

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Greta in Koronacija

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Koronacija

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2020

Franjo Frančič: Zlatolaska

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


09.11.2020

Andrej Brvar: Fusnote

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


09.11.2020

Emanuele Trevi

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


09.11.2020

Miha Kovač: Berem, da se poberem

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


02.11.2020

Jernej Juren: Ekoton

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Aleksander Golja


02.11.2020

Maja Vidmar: Pojavi

Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan


02.11.2020

Alma Karlin: Daljna ženska

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Mateja Perpar.


02.11.2020

Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Barbara Zupan


26.10.2020

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Jure Franko.


26.10.2020

Uroš Zupan: Sanjska knjuiga

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Maja Moll in Jure Franko.


Stran 64 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov