Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Blaž Iršič: Človek pod luno

24.02.2020

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bere Aleksander Golja

Ljubljana : LUD Literatura, 2019

Na bržčas najbolj znamenitem mestu v Poetiki Aristotel piše, da tragedija zbuja sočutje in strah zato, da bi v gledalcu oziroma gledalki sprožila katarzo, očiščenje prav teh občutij. Blaž Iršič pa je ob predstavitvi svoje druge zbirke Človek pod luno, na literarnem večeru v ljubljanskem Pocket teater studiu. izjavil: »Poezija je neke vrste katarza, jaz jo moram pisati.« Če skozi prizmo te izjave zdaj motrimo pesmi v zbirki, bi lahko rekli, da nas pričujoča besedila najbrž hočejo napeljati k očiščenju občutkov življenjskega absurda in gnusa. Sicer se zdi, da so ti občutki zakoreninjeni v tistem pogledu, ki vsepovsod videva maske in pod njimi laž, hinavščino, izkoriščanje in nasilje, spričo česar se ni več mogoče zateči v tolažeče naročje kakršnihkoli individualnih upov in pričakovanj ali kolektivnih vrednot oziroma ideologij. V pesmi Kokakola tako beremo: »Dan je bil povprečen / kot vse nesmiselne stvari. / Čakal sem, da mine, / da se ga znebim, / tega koščka podarjenega življenja. / Če bi sledil svojim sanjam, / bi šele najebal.«

Kakor zgovorno pričajo navedeni verzi in kakor menda dobro vedo tudi vsi, ki so brali že pesnikov za Jenkovo nagrado nominirani prvenec Poezija za avtomehanike, se Iršič upesnjevanja tega položaja ne loteva ne z glasno tožečim patosom ne z vzvišeno, obvladano resnobnostjo. Prav nasprotno; vseskozi jo odlikujejo zavidljiva izrekovalska vehemenca, nesramežljiva pripravljenost zajemati iz vsakdanjih, pogovornih, tudi vulgarnih registrov slovenščine in nezmotljiv smisel za ironijo oziroma avtoironijo, ki glas, ki govori, uspešno varuje pred zdrsom v lepodušništvo, v obstretu katerega je seveda neznosno lahko videti samega sebe kot neomadeževanega sredi propadlega sveta. Vsi ti elementi se razmeroma pogosto zgostijo v dobro merjenih, aforistično prišpičenih – malce nesramnih, malce duhovitih, malce bojevitih – sentenčnih uvidih, ki praviloma izžarevajo še precejšnjo zadržanost do vsakršnih predpostavljenih avtoritet in samoimenovanih elit. Kadar jim to uspe, je pričujoča zbirka slej ko prej najmočnejša, najbolj prepričljiva. Tako, na primer, v pesmi Blizu teme beremo: »Vse te knjige in v njih same sijajne ideje. / Če bi jih sežgali, / bi kmalu napisali nove o tem, / kako priti do starega sranja.« Pesem Bienale z bralkami in bralci deli tole nepozabno modrost: »Če se boš bal volkov, te bodo požrle ovce.« Konj z ročaji se poantirano zaključi takole: »Sveti Miklavž je obdaril otroke, / revni so dobili manj,« … in tako naprej in naprej. Je pa tu najbrž le treba dodati, da taka pesniška strategija ni povsem brez pasti; zdi se mi namreč, da utegnejo ti, kolikor jedki toliko lucidni prebliski v spominu bralk in bralcev zasenčiti pesmi, v katerih se pojavljajo. Drugače rečeno: ob branju se pogosto vsiljuje vtis, da je delec kratko malo pohrustal celoto. Ta vtis se zdi toliko močnejši, kolikor Iršičev lirski subjekt v svojem izrekanju sledi predvsem asociativni logiki, ki ji ni veliko mar za skrbno gradnjo enovitega motivnega polja v posameznih pesmih ali za potrpežljivo obdelavo oziroma razvijanje enovite teme. Ker so torej pesmi v zbirki Človek pod luno razmeroma sredobežne, jih, paradoksalno, njihovi največji uspehi, torej mesta, kjer spregovorijo najmočneje, navsezadnje porazijo. Posledično se zdi, da nas branje Iršičeve druge pesniške zbirke sicer pogosto lahko napelje k pomenljivemu muzanju ali presenečenemu pritrjevanju ob hipnih uvidih, celostne katarze pa Človek pod luno vendarle še ne povzroča – za kaj takega, po vsem sodeč, ni dovolj le govoriti kinetično in brez dlake na jeziku.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Blaž Iršič: Človek pod luno

24.02.2020

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bere Aleksander Golja

Ljubljana : LUD Literatura, 2019

Na bržčas najbolj znamenitem mestu v Poetiki Aristotel piše, da tragedija zbuja sočutje in strah zato, da bi v gledalcu oziroma gledalki sprožila katarzo, očiščenje prav teh občutij. Blaž Iršič pa je ob predstavitvi svoje druge zbirke Človek pod luno, na literarnem večeru v ljubljanskem Pocket teater studiu. izjavil: »Poezija je neke vrste katarza, jaz jo moram pisati.« Če skozi prizmo te izjave zdaj motrimo pesmi v zbirki, bi lahko rekli, da nas pričujoča besedila najbrž hočejo napeljati k očiščenju občutkov življenjskega absurda in gnusa. Sicer se zdi, da so ti občutki zakoreninjeni v tistem pogledu, ki vsepovsod videva maske in pod njimi laž, hinavščino, izkoriščanje in nasilje, spričo česar se ni več mogoče zateči v tolažeče naročje kakršnihkoli individualnih upov in pričakovanj ali kolektivnih vrednot oziroma ideologij. V pesmi Kokakola tako beremo: »Dan je bil povprečen / kot vse nesmiselne stvari. / Čakal sem, da mine, / da se ga znebim, / tega koščka podarjenega življenja. / Če bi sledil svojim sanjam, / bi šele najebal.«

Kakor zgovorno pričajo navedeni verzi in kakor menda dobro vedo tudi vsi, ki so brali že pesnikov za Jenkovo nagrado nominirani prvenec Poezija za avtomehanike, se Iršič upesnjevanja tega položaja ne loteva ne z glasno tožečim patosom ne z vzvišeno, obvladano resnobnostjo. Prav nasprotno; vseskozi jo odlikujejo zavidljiva izrekovalska vehemenca, nesramežljiva pripravljenost zajemati iz vsakdanjih, pogovornih, tudi vulgarnih registrov slovenščine in nezmotljiv smisel za ironijo oziroma avtoironijo, ki glas, ki govori, uspešno varuje pred zdrsom v lepodušništvo, v obstretu katerega je seveda neznosno lahko videti samega sebe kot neomadeževanega sredi propadlega sveta. Vsi ti elementi se razmeroma pogosto zgostijo v dobro merjenih, aforistično prišpičenih – malce nesramnih, malce duhovitih, malce bojevitih – sentenčnih uvidih, ki praviloma izžarevajo še precejšnjo zadržanost do vsakršnih predpostavljenih avtoritet in samoimenovanih elit. Kadar jim to uspe, je pričujoča zbirka slej ko prej najmočnejša, najbolj prepričljiva. Tako, na primer, v pesmi Blizu teme beremo: »Vse te knjige in v njih same sijajne ideje. / Če bi jih sežgali, / bi kmalu napisali nove o tem, / kako priti do starega sranja.« Pesem Bienale z bralkami in bralci deli tole nepozabno modrost: »Če se boš bal volkov, te bodo požrle ovce.« Konj z ročaji se poantirano zaključi takole: »Sveti Miklavž je obdaril otroke, / revni so dobili manj,« … in tako naprej in naprej. Je pa tu najbrž le treba dodati, da taka pesniška strategija ni povsem brez pasti; zdi se mi namreč, da utegnejo ti, kolikor jedki toliko lucidni prebliski v spominu bralk in bralcev zasenčiti pesmi, v katerih se pojavljajo. Drugače rečeno: ob branju se pogosto vsiljuje vtis, da je delec kratko malo pohrustal celoto. Ta vtis se zdi toliko močnejši, kolikor Iršičev lirski subjekt v svojem izrekanju sledi predvsem asociativni logiki, ki ji ni veliko mar za skrbno gradnjo enovitega motivnega polja v posameznih pesmih ali za potrpežljivo obdelavo oziroma razvijanje enovite teme. Ker so torej pesmi v zbirki Človek pod luno razmeroma sredobežne, jih, paradoksalno, njihovi največji uspehi, torej mesta, kjer spregovorijo najmočneje, navsezadnje porazijo. Posledično se zdi, da nas branje Iršičeve druge pesniške zbirke sicer pogosto lahko napelje k pomenljivemu muzanju ali presenečenemu pritrjevanju ob hipnih uvidih, celostne katarze pa Človek pod luno vendarle še ne povzroča – za kaj takega, po vsem sodeč, ni dovolj le govoriti kinetično in brez dlake na jeziku.


02.12.2019

Lenart Zajc: Delci svetlobe

Avtorica ocene: Anja Radaljac Bereta: Jasna Rodošek in Jure Franko.


02.12.2019

Petra Bauman: Paradiž

Avtorica ocene: Miša Gams Bereta: Jasna Rodošek in Jure Franko.


02.12.2019

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.


02.12.2019

Lidija Dimkovska: Non-Oui

Avtor ocene: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


01.12.2019

Lewis Carroll: Alica v čudežni deželi

Koprodukcija Anton Podbevšek Teater in Lutkovno gledališče Ljubljana / premiera 30.11.2019 Koreografija in režija: Magdalena Reiter Dramatizacija: Eva Mahkovic Dramaturgija: Vedrana Klepica Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Scenografija: Andrej Rutar Kostumografija: Ana Savić Gecan Oblikovanje videa: Atej Tutta Asistenca koreografije: Lada Petrovski Ternovšek Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje maske: Anita Ferčak Oblikovanje tiskovin: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Nastopajo: Lena Hribar, Ana Hribar, Aja Kobe, Rok Kunaver, Matevž Müller, Lada Petrovski Ternovšek, Dušan Teropšič V novomeškem Anton Podbevšek teatru so sinoči premierno uprizorili predstavo Alica v čudežni deželi, ki brezčasne nesmisle literarnega sveta Lewisa Carrolla odrsko oživi z osrediščeno dramatizacijo in jasno razvojno linijo. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Barbara Čeferin


30.11.2019

Mostovi in bogovi v SNG Drama Maribor

Na odru SNG Drama Maribor so uprizorili predstavo Mostovi in bogovi, ki je nastala na podlagi treh literarnih del Toneta Partljiča. Dramaturg Nejc Gazvoda je izbral novele iz Partljičeve knjige Ljudje iz Maribora, iz romana Sebastjan in most ter romana Pasja ulica. Režiser predstave je Aleksander Popovski, direktor Mariborske drame, ki je zasnoval tudi scenografijo. Nastopa 15 igralk in igralcev mariborske drame, kostume za 72 različnih vlog je oblikovala Jelena Proković, video je delo Roka Predina, glasbo je zasnoval Marjan Nečak.


30.11.2019

SLG Celje, Iza Strehar: Vsak glas šteje

Slovensko ljudsko gledališče Celje Iza Strehar: Vsak glas šteje Premiera 29. novembra 2019 Režiserka Ajda Valcl Dramaturginja Alja Predan Scenografka Urša Vidic Kostumografka Sanja Grcić Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž Asistent kostumografke Maša Knez Igrajo Andrej Murenc, Aljoša Koltak, Maša Grošelj, Renato Jenček, Živa Selan, Igor Žužek, Tanja Potočnik, Tarek Rashid Satirična komedija je vse redkejša zvrst v slovenskem gledališkem univerzumu, še redkejša med mlajšo generacijo piscev in velika izjema med novimi ženskimi pisavami. Vendar se v besedilu mlade dramatičarke Ize Strehar z naslovom Vsak glas šteje, lani nagrajenem z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije, združuje prav to. Svojo praizvedbo je doživelo včeraj v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Predstavo si je ogledala Vilma Štritof. Foto Jaka Babnik/SLG Celje


29.11.2019

Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Prejemnik enajstih vesen na Festivalu slovenskega filma


29.11.2019

Judy

Renée Zellweger kot Judy Garland favoritinja za oskarja za najboljšo žensko vlogo


25.11.2019

Mirko Mahnič: Zapisi II

Avtorica recenzije: Iztok Ilich Bere Matjaž Romih.


25.11.2019

Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca

Avtorica recenzije: Tatjana Pregl Kobe Bere Matjaž Romih.


25.11.2019

Veronique Olmi: Bakhita

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.


25.11.2019

Zarja Vršič: Kozjeglavka

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.


22.11.2019

Zlatolaska in trije medvedi, po ljudski pravljici

Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so uprizorili predstavo za otroke Zlatolaska in trije medvedi, ki sta jo po motivih ljudske pravljice iz 19.stoletja priredila Saša Eržen in Silvan Omerzu, lektorirala Metka damjan, glasbo je prispevel Vasko Atanasovski, kostumi so delo Mojce Bernjak in Silvan Omerzu, igrajo Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k.g.


18.11.2019

Feri Lainšček: Zadoščenje

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


18.11.2019

Zoran Hočevar: Čeprav seveda

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Jure Franko.


18.11.2019

Božidar Premrl: Bedenice: Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


18.11.2019

Brane Senegečnik: Pogovori z nikomer

Avtorica recenzije Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


11.11.2019

Vinko Möderndorfer: Ljudomrznik na tržnici

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.


11.11.2019

Eva Mahkovic: na tak dan najbolj trpi mastercard

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.


Stran 79 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov