Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Robi Šabec
Bere Jasna Rodošek.
Trst : Mladika, 2019
Les Goriciènnes, les Slaves ali ne nazadnje les Slovènes so le nekatera imena s katerimi so v Egiptu imenovali dekleta, ki so v poznem 19. stoletju in vse do srede 20. stoletja zapuščale dom in družino in se v želji po boljšem zaslužku za sebe in svoje bližnje podajale v daljno Aleksandrijo. Danes so v Sloveniji večini znane kot aleksandrinke.
Darinka Kozinc se z njimi ukvarja že desetletja in jim je posvetila več knjig: Pravili so jim aleksandrinke (2008), Tišina se je uglasila (2011) Les Goriciènnes (2016) in Krpanke (2019). Njeno zadnje delo Les Slovènes tudi zaradi že omenjene kilometrine odlikuje predvsem izjemna poznavalska zasnova, hkrati pa je v tem delu izraziteje kot v prejšnjih izpostavljen ne toliko znanstven, temveč literarno obarvan pristop.
Spremljamo zgodbo skupine mladih deklet, ki so se v poznih tridesetih letih 20. stoletja iz Vipavske doline odpravile v Egipt iskat delo varušk, hišnih pomočnic in predvsem dojilj, kot najbolj cenjenih in iskanih med navedenimi. Spremljamo njihovo pot vse od rodne hiše prek »mesta v zalivu« in potovanja z ladjo do prihoda v Aleksandrijo, spoznavamo tamkajšnje delo, predvsem pa se seznanjamo z njihovimi pomisleki, dvomi in skrbjo. Ob tem pa Darinka Kozinc ne ostaja zgolj na ravni popisovanja različnih motivov domotožja, hrepenenja po rodni zemlji, problematike življenja v tujem okolju, idealiziranja domovine ipd., ampak ob vsem navedenem tudi jasno izpostavlja fenomen sočasne preobrazbe preprostih mladih kmečkih deklet v prvovrstne meščanske gospe. Prav ta dekleta naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena in neredko so postale tesne zaupnice dam, ki so jih sprejele v službo, posameznice pa so se s poroko celo prebile v najvišji meščanski razred. Poleg slovenskega in italijanskega jezika so začele aktivno govoriti še francosko, nemško, tudi angleško ali arabsko, nekatere so postale izvedenke za najnovejše modne smernice, seznanjene s svetovnimi dogodki. Skratka, priča smo morebiti nekoliko idealiziranemu, ekspresnemu vzponu protagonistk po hierarhični družbeni lestvici. Problem aleksandrink, kot ga skozi emigracijo primorskih žena in deklet prikazuje avtorica, je danes toliko opozarjan beg možganov, ki se kaže v vsej svoji večplastnosti. Kolateralna škoda je seveda dvojna: dvojna izguba identitete, dvojna izguba domovine. In prav popisi teh transformacij so v delu Darinke Kozinc Les Slovènes osrednji presežek.
V knjigi ne gre prezreti še podrobnih opisov delovanja Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Tržaške province, ki so poleg poslanstva redovnic opravljale še delo nekakšnega zavoda za zaposlovanje. Sprejemale so mlada dekleta, jim nudile pomoč in oporo, jim iskale primerno delo in nasploh skrbele za njihovo varnost in dobro počutje. Za celotno sliko Egipta prve polovice 20. stoletja in tamkajšnje slovenske prisotnosti so v knjigi predstavljeni še primorski fantje, prisilno mobilizirani v italijansko fašistično vojsko, pozneje dobro znani kot Prekomorci: Popisano je dogajanje okoli časopisa Bazovica, kot tudi nasploh čas, ko je proti daljnemu Egiptu »po morju plavala barčica« s slovenskimi dekleti in ženami, po tamkajšnjih ulicah pa je donel Oj, ta vojaški boben.
Knjiga Darinke Kozinc Les Slovènes se konča v petdesetih letih z odstavitvijo kralja Faruka in prihodom Naserja, z ukinitvijo monarhije in nastankom republike Egipt. Posledica tega je bila nacionalizacija in izgon veleposestnikov in bogatih veleindustrialcev. Z njimi so Aleksandrijo zapustile tudi aleksandrinke. Odšle so bodisi v ZDA, Kanado, Anglijo, Francijo, Švico ali pa so se vrnile na svojo rodno grudo: na Primorsko, v Vipavsko dolino.
Avtor recenzije: Robi Šabec
Bere Jasna Rodošek.
Trst : Mladika, 2019
Les Goriciènnes, les Slaves ali ne nazadnje les Slovènes so le nekatera imena s katerimi so v Egiptu imenovali dekleta, ki so v poznem 19. stoletju in vse do srede 20. stoletja zapuščale dom in družino in se v želji po boljšem zaslužku za sebe in svoje bližnje podajale v daljno Aleksandrijo. Danes so v Sloveniji večini znane kot aleksandrinke.
Darinka Kozinc se z njimi ukvarja že desetletja in jim je posvetila več knjig: Pravili so jim aleksandrinke (2008), Tišina se je uglasila (2011) Les Goriciènnes (2016) in Krpanke (2019). Njeno zadnje delo Les Slovènes tudi zaradi že omenjene kilometrine odlikuje predvsem izjemna poznavalska zasnova, hkrati pa je v tem delu izraziteje kot v prejšnjih izpostavljen ne toliko znanstven, temveč literarno obarvan pristop.
Spremljamo zgodbo skupine mladih deklet, ki so se v poznih tridesetih letih 20. stoletja iz Vipavske doline odpravile v Egipt iskat delo varušk, hišnih pomočnic in predvsem dojilj, kot najbolj cenjenih in iskanih med navedenimi. Spremljamo njihovo pot vse od rodne hiše prek »mesta v zalivu« in potovanja z ladjo do prihoda v Aleksandrijo, spoznavamo tamkajšnje delo, predvsem pa se seznanjamo z njihovimi pomisleki, dvomi in skrbjo. Ob tem pa Darinka Kozinc ne ostaja zgolj na ravni popisovanja različnih motivov domotožja, hrepenenja po rodni zemlji, problematike življenja v tujem okolju, idealiziranja domovine ipd., ampak ob vsem navedenem tudi jasno izpostavlja fenomen sočasne preobrazbe preprostih mladih kmečkih deklet v prvovrstne meščanske gospe. Prav ta dekleta naj bi bila v Egiptu zaradi svoje marljivosti nadvse cenjena in neredko so postale tesne zaupnice dam, ki so jih sprejele v službo, posameznice pa so se s poroko celo prebile v najvišji meščanski razred. Poleg slovenskega in italijanskega jezika so začele aktivno govoriti še francosko, nemško, tudi angleško ali arabsko, nekatere so postale izvedenke za najnovejše modne smernice, seznanjene s svetovnimi dogodki. Skratka, priča smo morebiti nekoliko idealiziranemu, ekspresnemu vzponu protagonistk po hierarhični družbeni lestvici. Problem aleksandrink, kot ga skozi emigracijo primorskih žena in deklet prikazuje avtorica, je danes toliko opozarjan beg možganov, ki se kaže v vsej svoji večplastnosti. Kolateralna škoda je seveda dvojna: dvojna izguba identitete, dvojna izguba domovine. In prav popisi teh transformacij so v delu Darinke Kozinc Les Slovènes osrednji presežek.
V knjigi ne gre prezreti še podrobnih opisov delovanja Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Tržaške province, ki so poleg poslanstva redovnic opravljale še delo nekakšnega zavoda za zaposlovanje. Sprejemale so mlada dekleta, jim nudile pomoč in oporo, jim iskale primerno delo in nasploh skrbele za njihovo varnost in dobro počutje. Za celotno sliko Egipta prve polovice 20. stoletja in tamkajšnje slovenske prisotnosti so v knjigi predstavljeni še primorski fantje, prisilno mobilizirani v italijansko fašistično vojsko, pozneje dobro znani kot Prekomorci: Popisano je dogajanje okoli časopisa Bazovica, kot tudi nasploh čas, ko je proti daljnemu Egiptu »po morju plavala barčica« s slovenskimi dekleti in ženami, po tamkajšnjih ulicah pa je donel Oj, ta vojaški boben.
Knjiga Darinke Kozinc Les Slovènes se konča v petdesetih letih z odstavitvijo kralja Faruka in prihodom Naserja, z ukinitvijo monarhije in nastankom republike Egipt. Posledica tega je bila nacionalizacija in izgon veleposestnikov in bogatih veleindustrialcev. Z njimi so Aleksandrijo zapustile tudi aleksandrinke. Odšle so bodisi v ZDA, Kanado, Anglijo, Francijo, Švico ali pa so se vrnile na svojo rodno grudo: na Primorsko, v Vipavsko dolino.
Avtorica recenzije: Leonora Flis Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Koreografija: Jana Menger Koncept: Rok Vevar Ples: Veronika Valdes, Tajda Podobnik, Tini Rozman, Maša Hawlina, Neža Blažič, Neja Jeršin, Špela Šafarič, Andreja Vezovnik, Manca Kaliman Glasba: Matevž Kolenc Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota, Flota, Ljubljana Koprodukcija: Bunker, Ljubljana Premiera: 12. 1. 2019 Avtor fotografije: Špela Bergant »Popolna izpostavitev telesa sili gravitacije je pretvorba telesa v čisto breme. Če želimo gibanje, moramo proizvesti upor. Vsaka postavitev dveh ali več teles v odnos pa tako v materialnem, kakor tudi eksistencialnem ali socialnem smislu nujno pomeni tudi porazdelitev bremen.« Zapiše zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar, tudi dramaturg v plesni predstavi Merilci bremen. Predstava – nastala je v koreografiji Jane Menger – je bila včeraj premierno uprizorjena v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana. Ogledala si jo je Saška Rakef.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Alenka Resman Langus.
Avtorica recenzije: Petja Gorjup Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobaková Repar Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica William Shakespeare: Macbeth Macbeth, 1606 Tragedija povzpetniške sle Premiera 13.december 2018 Prevajalec Srečko Fišer Režiser Janusz Kica Dramaturginja Martina Mrhar Lektor Srečko Fišer Scenografinja Karin Fritz Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe* Arturo Annecchino Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar Oblikovalec zvoka Stojan Nemec Asistentka režiserja Maša Pelko Igrajo Nejc Cijan Garlatti, Arna Hadžialjević, Gorazd Jakomini, Žiga Udir, Gregor Prah k. g., Žan Perko k. g., Jure Kopušar, Peter Harl, Jože Hrovat, Lovro Zafred k. g., Miha Nemec, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea Novak, Dušanka Ristić, Alma Sandifer k. g. Fotot Peter Uhan https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2018061209513914/ V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so sinoči premierno uprizorili Shakespearovega Macbetha v režiji Janusza Kice in prevodu Srečka Fišerja. Predstava je navdušila občinstvo. Ogledala si jo je Ingrid Kašca Bucik.
Drama SNG Ljubljana Ivo Svetina: V imenu matere Premiera 8. december 2018 Krstna uprizoritev Režiser Ivica Buljan Umetniški svetovalec Robert Waltl Dramaturginja Mojca Kranjc Avtor razstave Kapital 2018 IRWIN Kostumografka Ana Savić Gecan Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa sonda57, Toni Soprano Meneglejte Lektor Arko Igrajo Janez Škof, Veronika Drolc, Gal Oblak, Saša Tabaković, Nina Valič, Klemen Janežič, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović, Maša Derganc, Andraž Harauer, Sabina Kogovšek, Nik Škrlec, Martin Mlakar, Lana Bučevec, Nika Vidic, Barbara Cerar, Žan Brelih Hatunić, Julija Klavžar, Lara Fortuna, Luka Bokšan, Saša Pavlin Stošić, Marko Mandić Foto Peter Uhan http://www.drama.si/repertoar/delo?id=2211 Bilo je že čez polnoč, ko se je v ljubljanski Drami polegel navdušen aplavz po krstni uprizoritvi drame Iva Svetine V imenu matere. Kompleksno delo - po številu oseb, ki jih predstavi, in stoletnem obdobju, ki ga zaobseže - je zrežiral Ivica Buljan s sodelavci. Med posebnostmi postavitve je tudi razstava Kapital 2018 skupine IRWIN, vključena v sceno. O prvih vtisih po premieri Dušan Rogelj.
Drama SNG Ljubljana Anton Pavlovič Čehov: Ivanov ??????, 1887 Prevajalka Tatjana Stanič Režiser Aleksandar Popovski Dramaturginja Darja Dominkuš Scenografinja Meta Hočevar Kostumografinja Barbara Podlogar Skladatelj Marjan Nečak Lektorica in svetovalka za ruščino Tatjana Stanič Oblikovalec luči Metod Novak Igrajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, Timon Šturbej, Maruša Majer, Rok Vihar, Jurij Zrnec, Saša Pavček, Valter Dragan, Matija Rozman, Zvone Hribar, Vanja Plut Foto Peter Uhan http://www.drama.si/repertoar/delo?id=2213 V ponovoletnem mrtvilu v mesecu prelomljenih zaobljub je - tako se zdi - pravi čas za predstavo o človeku, ki izgubi smisel življenja ter postavi pod vprašaj svojo preteklost in prihodnost... Mladi Anton Pavlovič Čehov je napisal Ivanova z ambicijo povzeti vse, kar je bilo takrat znanega o melanholičnih in depresivnih ljudeh; ob tem se je - sam zdravnik - poglabljal v psihiatrijo. Dobrih 130 let po prvi uprizoritvi Ivanova so v ljubljanski Drami delo uprizorili v novem prevodu Tatjane Stanič in režiji Aleksandra Popovskega. Nekaj vtisov po sijajni premieri je strnil Dušan Rogelj.
Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji Aleš Jelenko: (Ne)obstoj John Steinbeck: Zablodeli avtobus Dušan Jovanović: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo Recenzije so napisali Matej Bogataj, Andrej Lutman, Katarina Mahnič in Gabriela Babnik.
Neveljaven email naslov