Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.
Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Petra Tanko Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Neveljaven email naslov