Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Skupina bogatašev ugrabi 12 ljudi, da jih bodo lovili. Vse pa seveda ne gre po načrtih, ker je med ugrabljenimi ženska, ki se v situaciji znajde bolje od lovcev.
Zasebno letalo dostavi na jaso sredi neznane pokrajine ducat uspavanih neznancev, in ko se ti zbudijo ugotovijo, da se je odprl lov nanje. Med neenakopravno borbo za preživetje skušajo ugotoviti, kaj jih povezuje in kaj se pravzaprav dogaja.
Film Lov Craiga Zobla je vešče zrežirana akcijska srhljivka, ki dobro pozna pravila podžanra; temu bi lahko rekli tudi svojevrstna odštevanka oziroma igra mačke z mišjo. Vendar hkrati pravila tudi ukrivlja na precej podoben način kot pred časom satirična srhljivka Zbeži! – skratka, celovečerec izrablja pripovedni okvir in narativne zapovedi nekega »nižjega žanra« za spoj družbenega komentarja, posmeha in satire.
Pri scenariju za film Lov je sodeloval tudi Damon Lindelof, avtor vplivne serije Skrivnostni otok, tako da ne gre ravno za nek obroben nizkoproračunski projekt; je pa povzročil škandal že pred distribucijo, večkrat preloženo najprej zaradi strelskih pohodov v Ameriki in nato zaradi izbruha koronavirusne epidemije. Sila užaljeni sta bili obe domnevno prikazani strani, tako bogataška liberalna elita, ki naj bi si lahko nekaznovano privoščila čisto vse, kot republikanski podeželski sloj, na katerega naj bi bil dobesedno dovoljen odprt lov. Glede na ta domnevna izhodišča, zaradi katerih so bili avtorji celovečerca deležni vnaprejšnjih očitkov, je končni rezultat presenetljivo brezzoba in resnično uravnotežena politična satira, ki karikira vse vpletene in stereotipe bolj utrjuje, kot pa jih ruši.
Izpostavili bi tri zanimive prvine: prva je prikaz družbenih omrežij oziroma digitalne komunikacije kot tiste sestavine sodobnosti, ki lahko mimogrede uniči kariere in življenja. Druga se tudi nekoliko nanaša na to, in sicer pri ustvarjanju preganjavičnega vtisa, da smo vsi samo igralci lastnih življenj, oziroma del neke režirane sheme, vključno z begunci, ki se znajdejo v tej »igri«. Tretja pa je vloga vzhodne Evrope oziroma Hrvaške, kjer se odvije večina fiktivne zgodbe, kot tistega brezpravnega teritorija, kjer je za ustrezen denar dovoljeno dobesedno vse … Mogoče pa je Lov le zadel nekaj tarč v polno.
Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...
V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
S sinočnjo premiero se je odprla nova sezona tudi v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Tri igralke: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin in Tamara Avguštin ter glasbenika Ina Puntar in Samo Kutin so pod režijskim vodstvom Mirjane Medojević ustvarili avtorski projekt po delih dramatika Rudija Šeliga. Na premieri je bila Tadeja Krečič. IZOBČENKE – avtorski projekt po delih Rudija Šeliga (1935 – 2004) Premiera: 27. 9. 2019 v Mali drami Režiserka Mirjana Medojević Dramaturga Eva Kraševec, Ilija Đurović Scenograf Branko Hojnik Lektorica Tatjana Stanič Avtorja glasbe ina Puntar, Samo Kutin Oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan, Branko Hojnik Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina puntar, Samo Kutin vir fotografije: https://www.google.com/search?q=izob%C4%8Denke+drama&sxsrf=ACYBGNT8aP-LMbDh1vCXpV5hvlyIihxTBQ:1569666212867&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjhqaKopvPkAhVPLVAKHVWHCVIQ_AUIESgB&biw=1680&bih=858#imgrc=rH-toWhFRZAtCM
Sinoči ob pol osmih je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani prvi koncert iz letošnjega cikla oranžnega abonmaja. Na koncertu z naslovom "Iz starega sveta" smo slišali skladbe Ludwiga van Beethovna, Richarda Straussa in Antonina Dvoržaka. Poročilo je pripravil Andrej Bedjanič.
Mestno gledališče ljubljansko – Mala scena Laura Wade: Dragi, doma sem! Home, I'm Darling, 2018 Prva slovenska uprizoritev Premiera 26. september 2019 Prevajalka Tina Mahkota Režiserka Nina Šorak Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Ina Ferlan Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Avtorica videa Pila Rusjan Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Asistentka dramaturginje Taja Lesjak Šilak Asistentka scenografa Sara Slivnik Igrajo Iva Krajnc Bagola, Jure Henigman, Bernarda Oman, Tjaša Železnik, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič / Miranda Trnjanin k. g. S sinočnjo premiero komedije Dragi, doma sem! sodobne angleške dramatičarke Laure Wade so v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli sezono tudi na Mali sceni. Lani napisano odrsko delo, ki se na izviren, čeprav ne ravno poglobljen način loteva mnogih vprašanj, predvsem feminizma in bega pred resničnostjo, je v prevodu Tine Mahkota režirala Nina Šorak. Vtise po premieri je zbrala Staša Grahek. Foto: Iva Krajnc Bagola Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/program/predstave/dragi-doma-sem/
Nova sezona ljubljanske Drame je posvečena ljubezni. Začeli so jo na velikem odru z uprizoritvijo drame Saloma Oscarja Wilda v novem prevodu Primoža Viteza in režiji Eduarda Milerja. Naslovno tragično junakinjo je oblikovala Polona Juh, med glavnimi protagonisti so še Igor Samobor kot prerok Johanaan, Gregor Baković kot vladar Herod Antipa in Alojz Svete kot Salomina mati in Herodova žena. Nekaj vtisov po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana Oscar Wilde: Saloma Premiera 21. september 2019 Prevajalec Primož Vitez Režiser Eduard Miler Avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska Scenograf Atej Tutta Kostumograf Leo Kulaš Glasbeni opremljevalec Eduard Miler Avtor videa Atej Tutta Koreografka Maša Kagao Knez Oblikovalka maske Špela Ema Veble Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Lektor Arko Asistentka kostumografa Lara Kulaš Igrajo Polona Juh, Igor Samobor, Gregor Baković, Alojz Svete, Robert Korošec/Andraž Harauer, Gal Oblak, Valter Dragan, Matija Rozman, Boris Mihalj, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andraž Harauer/Matic Valič
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Igor Velše.
Mestno gledališče ljubljansko Katarina Morano, Žiga Divjak: Sedem dni 2019 Krstna uprizoritev Premiera 19. september 2019 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenografka Barbara Kapelj Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Avtor videa Domen Martinčič Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Asistent režiserja (študijsko) Žiga Hren Nastopajo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Iztok Drabik Jug k. g V Mestnem gledališču ljubljanskem so novo sezono začeli s krstno uprizoritvijo besedila Sedem dni; v igri različne vloge ljudi, ki se v življenju ne znajdejo najbolje, oblikujejo Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec in Iztok Drabik Jug; avtorja Sedmih dni sta Katarina Morano in Žiga Divjak, slednji je tudi režiser. Predpremiero igre si je ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/program/predstave/sedem-dni/
Neveljaven email naslov