Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Švajncer: Veselje do življenja ali filozofija radoživosti

04.01.2021

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta: Ambrož Kvartič in Eva Longyka Marušič

Maribor : Kulturni center, 2020

Monografija filozofinje, pesnice in pisateljice Marije Švajncer Veselje do življenja ali filozofija radoživosti seznanja bralca z avtoričinimi osebnimi pogledi na življenje in vrednote. Veselje do življenja po njenem ni le stvar človekove želje in hotenja, ampak predvsem lastnost in potreba človekovega razuma, delovanja v družbi ter optimistične in utopične zavesti. Knjiga obravnava mnenja, trditve in način življenja filozofinj in filozofov ter drugih piscev od stare Grčije do sodobnosti, pri tem pa je pisana dovolj poljudno, da je dostopna širšemu krogu bralcev. Pomenljiv je že naslov prvega sestavka z naslovom Kaj bi danes s Heziodom?, v katerem avtorica ugotavlja, da je ta starogrški rapsod »nenavadno sodoben«, ker zagovarja stališče, da moramo biti ljudje za vsako ceno pravični, saj nam le to prinese veselje in srečo. Pozornost namenja Aristotelovemu razmišljanju o srečnosti in modrosti stoikov, nato pa razpravlja o idejah in dejanjih vse od razsvetljenskih mislecev do nekaterih sodobnih slovenskih piscev, filozofov in filozofinj. Razume in ocenjuje jih s stališča sodobnosti pri tem pa obravnava pojave, kot so starost, bolezen in smrt, razmišlja o spolnosti in družini ter dejavnostih, kot sta glasba in šport, predvsem pa se loteva aktualnih političnih vprašanj, stanja v medijih, imigracij, terorizma in feminizma.

Največ pozornosti Marija Švajncer namenja pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, njen opus vidi kot navdih za premišljevanje in iskanje odgovorov na težavna in aktualna vprašanja, izhodišče njenih raziskav pa naj bi bila nasprotje med vladajočim in izkoriščanim razredom in razredni boj. Čeprav je francoska filozofinja utemeljiteljica sodobnega feminizma, se pri njej kaže dvojnost ali celo razkol med feministično angažiranostjo in podrejanju moškemu, kot trdi avtorica knjige. Pri tem razkriva neprijetne strani njenega zasebnega intimnega življenja. Živela je z dvema moškima, z ameriškim pisateljem Nelsonom Algrenom, ki je bil njena strast in ljubezen, ter francoskim eksistencialističnim filozofom Jeanom-Paulom Sartrom, ki je bil njeno zavetje in intelektualna bližina, imela pa je tudi izkušnje z ženskami. Sartre je ljubezen do življenja pogojeval s tem, da lahko dela, veselje do življenja na bi torej omogočala kombinacija ljubezni in dela, Simone de Beauvoir pa naj bi bila po eni strani vzorčen primer veselja do življenja, saj si je z angažiranim pisanjem prizadevala spremeniti svet, po drugi strani pa ima njeno veselje do življenja napako, ker je bila popolnoma odvisna od moškega. Temu se v poznejših letih pridružuje strah pred staranjem. Temi starosti in upokojitve se pojavljata v več poglavjih v knjigi, v samostojnem razdelku pa Marija Švajncer trdi, da je upokojitev kljub finančnim težavam, občutkom odvečnosti ter telesnemu in duševnemu pešanju čas veselja do življenja in da je treba s kančkom razigranosti in optimizma tudi z glavo skozi zid. Zato ni čudno, da avtorica obsežne knjige samokritično ugotavlja, da jo predmet premišljevanja Veselje do življenja ali filozofija radoživosti spravlja v nekakšno zadrego, saj pravi:

»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«

Filozofi bi se po mnenju Marije Švajncer lahko bolj ukvarjali s politiko, saj bi s svojo govorniško spretnostjo in argumentiranim dokazovanjem služili resnici. Njeno izhodišče za razmišljanje o sodobni družbi je v idejah razsvetljencev in humanistov, izročilu francoske revolucije, Marxovi filozofiji, feminizmu, teoriji spolov, politični korektnosti in razumevanju neomejene svobode. Pri tem ugotavlja, da se je sodobni svet močno spremenil, vendar se je osnovni antagonizem kapitalizma med izkoriščevalci in izkoriščanci ohranil, le da namesto buržoazije nastopajo korporacije. Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so »očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale«.

Avtorica Marija Švajncer trdi, da je veliko filozofov pesimističnih v prikazovanju temnih plati življenja in da ne prispevajo k spodbujanju veselja do življenja. Pesimizem, negativizem in obup pripisuje tudi slovenski desnici in se pri tem sklicuje na stališča nekaterih medijev. Kljub negotovi podobi sveta avtorica nagovarja bralca k veselju in vedremu dojemanju življenja, ki naj bo podprto z medsebojnim spoštovanjem. Na koncu knjige Veselje do življenja ali filozofija radoživosti sta poleg literature, imenskega kazala in povzetka objavljeni recenziji. V prvi Cvetka Hedžet Tóth poudarja, da je knjiga kvalitetno in inovativno delo, Rudi Kotnik pa opozarja, da knjiga spodbuja bralca tudi v razmislek o odnosu med pojmom veselja in tradicionalnim pojmom smisla življenja.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Švajncer: Veselje do življenja ali filozofija radoživosti

04.01.2021

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta: Ambrož Kvartič in Eva Longyka Marušič

Maribor : Kulturni center, 2020

Monografija filozofinje, pesnice in pisateljice Marije Švajncer Veselje do življenja ali filozofija radoživosti seznanja bralca z avtoričinimi osebnimi pogledi na življenje in vrednote. Veselje do življenja po njenem ni le stvar človekove želje in hotenja, ampak predvsem lastnost in potreba človekovega razuma, delovanja v družbi ter optimistične in utopične zavesti. Knjiga obravnava mnenja, trditve in način življenja filozofinj in filozofov ter drugih piscev od stare Grčije do sodobnosti, pri tem pa je pisana dovolj poljudno, da je dostopna širšemu krogu bralcev. Pomenljiv je že naslov prvega sestavka z naslovom Kaj bi danes s Heziodom?, v katerem avtorica ugotavlja, da je ta starogrški rapsod »nenavadno sodoben«, ker zagovarja stališče, da moramo biti ljudje za vsako ceno pravični, saj nam le to prinese veselje in srečo. Pozornost namenja Aristotelovemu razmišljanju o srečnosti in modrosti stoikov, nato pa razpravlja o idejah in dejanjih vse od razsvetljenskih mislecev do nekaterih sodobnih slovenskih piscev, filozofov in filozofinj. Razume in ocenjuje jih s stališča sodobnosti pri tem pa obravnava pojave, kot so starost, bolezen in smrt, razmišlja o spolnosti in družini ter dejavnostih, kot sta glasba in šport, predvsem pa se loteva aktualnih političnih vprašanj, stanja v medijih, imigracij, terorizma in feminizma.

Največ pozornosti Marija Švajncer namenja pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, njen opus vidi kot navdih za premišljevanje in iskanje odgovorov na težavna in aktualna vprašanja, izhodišče njenih raziskav pa naj bi bila nasprotje med vladajočim in izkoriščanim razredom in razredni boj. Čeprav je francoska filozofinja utemeljiteljica sodobnega feminizma, se pri njej kaže dvojnost ali celo razkol med feministično angažiranostjo in podrejanju moškemu, kot trdi avtorica knjige. Pri tem razkriva neprijetne strani njenega zasebnega intimnega življenja. Živela je z dvema moškima, z ameriškim pisateljem Nelsonom Algrenom, ki je bil njena strast in ljubezen, ter francoskim eksistencialističnim filozofom Jeanom-Paulom Sartrom, ki je bil njeno zavetje in intelektualna bližina, imela pa je tudi izkušnje z ženskami. Sartre je ljubezen do življenja pogojeval s tem, da lahko dela, veselje do življenja na bi torej omogočala kombinacija ljubezni in dela, Simone de Beauvoir pa naj bi bila po eni strani vzorčen primer veselja do življenja, saj si je z angažiranim pisanjem prizadevala spremeniti svet, po drugi strani pa ima njeno veselje do življenja napako, ker je bila popolnoma odvisna od moškega. Temu se v poznejših letih pridružuje strah pred staranjem. Temi starosti in upokojitve se pojavljata v več poglavjih v knjigi, v samostojnem razdelku pa Marija Švajncer trdi, da je upokojitev kljub finančnim težavam, občutkom odvečnosti ter telesnemu in duševnemu pešanju čas veselja do življenja in da je treba s kančkom razigranosti in optimizma tudi z glavo skozi zid. Zato ni čudno, da avtorica obsežne knjige samokritično ugotavlja, da jo predmet premišljevanja Veselje do življenja ali filozofija radoživosti spravlja v nekakšno zadrego, saj pravi:

»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«

Filozofi bi se po mnenju Marije Švajncer lahko bolj ukvarjali s politiko, saj bi s svojo govorniško spretnostjo in argumentiranim dokazovanjem služili resnici. Njeno izhodišče za razmišljanje o sodobni družbi je v idejah razsvetljencev in humanistov, izročilu francoske revolucije, Marxovi filozofiji, feminizmu, teoriji spolov, politični korektnosti in razumevanju neomejene svobode. Pri tem ugotavlja, da se je sodobni svet močno spremenil, vendar se je osnovni antagonizem kapitalizma med izkoriščevalci in izkoriščanci ohranil, le da namesto buržoazije nastopajo korporacije. Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so »očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale«.

Avtorica Marija Švajncer trdi, da je veliko filozofov pesimističnih v prikazovanju temnih plati življenja in da ne prispevajo k spodbujanju veselja do življenja. Pesimizem, negativizem in obup pripisuje tudi slovenski desnici in se pri tem sklicuje na stališča nekaterih medijev. Kljub negotovi podobi sveta avtorica nagovarja bralca k veselju in vedremu dojemanju življenja, ki naj bo podprto z medsebojnim spoštovanjem. Na koncu knjige Veselje do življenja ali filozofija radoživosti sta poleg literature, imenskega kazala in povzetka objavljeni recenziji. V prvi Cvetka Hedžet Tóth poudarja, da je knjiga kvalitetno in inovativno delo, Rudi Kotnik pa opozarja, da knjiga spodbuja bralca tudi v razmislek o odnosu med pojmom veselja in tradicionalnim pojmom smisla življenja.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov