Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Švajncer: Veselje do življenja ali filozofija radoživosti

04.01.2021

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta: Ambrož Kvartič in Eva Longyka Marušič

Maribor : Kulturni center, 2020

Monografija filozofinje, pesnice in pisateljice Marije Švajncer Veselje do življenja ali filozofija radoživosti seznanja bralca z avtoričinimi osebnimi pogledi na življenje in vrednote. Veselje do življenja po njenem ni le stvar človekove želje in hotenja, ampak predvsem lastnost in potreba človekovega razuma, delovanja v družbi ter optimistične in utopične zavesti. Knjiga obravnava mnenja, trditve in način življenja filozofinj in filozofov ter drugih piscev od stare Grčije do sodobnosti, pri tem pa je pisana dovolj poljudno, da je dostopna širšemu krogu bralcev. Pomenljiv je že naslov prvega sestavka z naslovom Kaj bi danes s Heziodom?, v katerem avtorica ugotavlja, da je ta starogrški rapsod »nenavadno sodoben«, ker zagovarja stališče, da moramo biti ljudje za vsako ceno pravični, saj nam le to prinese veselje in srečo. Pozornost namenja Aristotelovemu razmišljanju o srečnosti in modrosti stoikov, nato pa razpravlja o idejah in dejanjih vse od razsvetljenskih mislecev do nekaterih sodobnih slovenskih piscev, filozofov in filozofinj. Razume in ocenjuje jih s stališča sodobnosti pri tem pa obravnava pojave, kot so starost, bolezen in smrt, razmišlja o spolnosti in družini ter dejavnostih, kot sta glasba in šport, predvsem pa se loteva aktualnih političnih vprašanj, stanja v medijih, imigracij, terorizma in feminizma.

Največ pozornosti Marija Švajncer namenja pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, njen opus vidi kot navdih za premišljevanje in iskanje odgovorov na težavna in aktualna vprašanja, izhodišče njenih raziskav pa naj bi bila nasprotje med vladajočim in izkoriščanim razredom in razredni boj. Čeprav je francoska filozofinja utemeljiteljica sodobnega feminizma, se pri njej kaže dvojnost ali celo razkol med feministično angažiranostjo in podrejanju moškemu, kot trdi avtorica knjige. Pri tem razkriva neprijetne strani njenega zasebnega intimnega življenja. Živela je z dvema moškima, z ameriškim pisateljem Nelsonom Algrenom, ki je bil njena strast in ljubezen, ter francoskim eksistencialističnim filozofom Jeanom-Paulom Sartrom, ki je bil njeno zavetje in intelektualna bližina, imela pa je tudi izkušnje z ženskami. Sartre je ljubezen do življenja pogojeval s tem, da lahko dela, veselje do življenja na bi torej omogočala kombinacija ljubezni in dela, Simone de Beauvoir pa naj bi bila po eni strani vzorčen primer veselja do življenja, saj si je z angažiranim pisanjem prizadevala spremeniti svet, po drugi strani pa ima njeno veselje do življenja napako, ker je bila popolnoma odvisna od moškega. Temu se v poznejših letih pridružuje strah pred staranjem. Temi starosti in upokojitve se pojavljata v več poglavjih v knjigi, v samostojnem razdelku pa Marija Švajncer trdi, da je upokojitev kljub finančnim težavam, občutkom odvečnosti ter telesnemu in duševnemu pešanju čas veselja do življenja in da je treba s kančkom razigranosti in optimizma tudi z glavo skozi zid. Zato ni čudno, da avtorica obsežne knjige samokritično ugotavlja, da jo predmet premišljevanja Veselje do življenja ali filozofija radoživosti spravlja v nekakšno zadrego, saj pravi:

»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«

Filozofi bi se po mnenju Marije Švajncer lahko bolj ukvarjali s politiko, saj bi s svojo govorniško spretnostjo in argumentiranim dokazovanjem služili resnici. Njeno izhodišče za razmišljanje o sodobni družbi je v idejah razsvetljencev in humanistov, izročilu francoske revolucije, Marxovi filozofiji, feminizmu, teoriji spolov, politični korektnosti in razumevanju neomejene svobode. Pri tem ugotavlja, da se je sodobni svet močno spremenil, vendar se je osnovni antagonizem kapitalizma med izkoriščevalci in izkoriščanci ohranil, le da namesto buržoazije nastopajo korporacije. Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so »očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale«.

Avtorica Marija Švajncer trdi, da je veliko filozofov pesimističnih v prikazovanju temnih plati življenja in da ne prispevajo k spodbujanju veselja do življenja. Pesimizem, negativizem in obup pripisuje tudi slovenski desnici in se pri tem sklicuje na stališča nekaterih medijev. Kljub negotovi podobi sveta avtorica nagovarja bralca k veselju in vedremu dojemanju življenja, ki naj bo podprto z medsebojnim spoštovanjem. Na koncu knjige Veselje do življenja ali filozofija radoživosti sta poleg literature, imenskega kazala in povzetka objavljeni recenziji. V prvi Cvetka Hedžet Tóth poudarja, da je knjiga kvalitetno in inovativno delo, Rudi Kotnik pa opozarja, da knjiga spodbuja bralca tudi v razmislek o odnosu med pojmom veselja in tradicionalnim pojmom smisla življenja.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Švajncer: Veselje do življenja ali filozofija radoživosti

04.01.2021

Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta: Ambrož Kvartič in Eva Longyka Marušič

Maribor : Kulturni center, 2020

Monografija filozofinje, pesnice in pisateljice Marije Švajncer Veselje do življenja ali filozofija radoživosti seznanja bralca z avtoričinimi osebnimi pogledi na življenje in vrednote. Veselje do življenja po njenem ni le stvar človekove želje in hotenja, ampak predvsem lastnost in potreba človekovega razuma, delovanja v družbi ter optimistične in utopične zavesti. Knjiga obravnava mnenja, trditve in način življenja filozofinj in filozofov ter drugih piscev od stare Grčije do sodobnosti, pri tem pa je pisana dovolj poljudno, da je dostopna širšemu krogu bralcev. Pomenljiv je že naslov prvega sestavka z naslovom Kaj bi danes s Heziodom?, v katerem avtorica ugotavlja, da je ta starogrški rapsod »nenavadno sodoben«, ker zagovarja stališče, da moramo biti ljudje za vsako ceno pravični, saj nam le to prinese veselje in srečo. Pozornost namenja Aristotelovemu razmišljanju o srečnosti in modrosti stoikov, nato pa razpravlja o idejah in dejanjih vse od razsvetljenskih mislecev do nekaterih sodobnih slovenskih piscev, filozofov in filozofinj. Razume in ocenjuje jih s stališča sodobnosti pri tem pa obravnava pojave, kot so starost, bolezen in smrt, razmišlja o spolnosti in družini ter dejavnostih, kot sta glasba in šport, predvsem pa se loteva aktualnih političnih vprašanj, stanja v medijih, imigracij, terorizma in feminizma.

Največ pozornosti Marija Švajncer namenja pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, njen opus vidi kot navdih za premišljevanje in iskanje odgovorov na težavna in aktualna vprašanja, izhodišče njenih raziskav pa naj bi bila nasprotje med vladajočim in izkoriščanim razredom in razredni boj. Čeprav je francoska filozofinja utemeljiteljica sodobnega feminizma, se pri njej kaže dvojnost ali celo razkol med feministično angažiranostjo in podrejanju moškemu, kot trdi avtorica knjige. Pri tem razkriva neprijetne strani njenega zasebnega intimnega življenja. Živela je z dvema moškima, z ameriškim pisateljem Nelsonom Algrenom, ki je bil njena strast in ljubezen, ter francoskim eksistencialističnim filozofom Jeanom-Paulom Sartrom, ki je bil njeno zavetje in intelektualna bližina, imela pa je tudi izkušnje z ženskami. Sartre je ljubezen do življenja pogojeval s tem, da lahko dela, veselje do življenja na bi torej omogočala kombinacija ljubezni in dela, Simone de Beauvoir pa naj bi bila po eni strani vzorčen primer veselja do življenja, saj si je z angažiranim pisanjem prizadevala spremeniti svet, po drugi strani pa ima njeno veselje do življenja napako, ker je bila popolnoma odvisna od moškega. Temu se v poznejših letih pridružuje strah pred staranjem. Temi starosti in upokojitve se pojavljata v več poglavjih v knjigi, v samostojnem razdelku pa Marija Švajncer trdi, da je upokojitev kljub finančnim težavam, občutkom odvečnosti ter telesnemu in duševnemu pešanju čas veselja do življenja in da je treba s kančkom razigranosti in optimizma tudi z glavo skozi zid. Zato ni čudno, da avtorica obsežne knjige samokritično ugotavlja, da jo predmet premišljevanja Veselje do življenja ali filozofija radoživosti spravlja v nekakšno zadrego, saj pravi:

»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«

Filozofi bi se po mnenju Marije Švajncer lahko bolj ukvarjali s politiko, saj bi s svojo govorniško spretnostjo in argumentiranim dokazovanjem služili resnici. Njeno izhodišče za razmišljanje o sodobni družbi je v idejah razsvetljencev in humanistov, izročilu francoske revolucije, Marxovi filozofiji, feminizmu, teoriji spolov, politični korektnosti in razumevanju neomejene svobode. Pri tem ugotavlja, da se je sodobni svet močno spremenil, vendar se je osnovni antagonizem kapitalizma med izkoriščevalci in izkoriščanci ohranil, le da namesto buržoazije nastopajo korporacije. Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so »očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale«.

Avtorica Marija Švajncer trdi, da je veliko filozofov pesimističnih v prikazovanju temnih plati življenja in da ne prispevajo k spodbujanju veselja do življenja. Pesimizem, negativizem in obup pripisuje tudi slovenski desnici in se pri tem sklicuje na stališča nekaterih medijev. Kljub negotovi podobi sveta avtorica nagovarja bralca k veselju in vedremu dojemanju življenja, ki naj bo podprto z medsebojnim spoštovanjem. Na koncu knjige Veselje do življenja ali filozofija radoživosti sta poleg literature, imenskega kazala in povzetka objavljeni recenziji. V prvi Cvetka Hedžet Tóth poudarja, da je knjiga kvalitetno in inovativno delo, Rudi Kotnik pa opozarja, da knjiga spodbuja bralca tudi v razmislek o odnosu med pojmom veselja in tradicionalnim pojmom smisla življenja.


20.05.2022

Cannes 2022

Canski filmski festival je spet v polnem zamahu in v starem terminu. Brez mask, PCT pogojev, razkuževanja in z dolgimi vrstami obiskovalcev, ki se jim je pridružila naša poročevalka Ingrid Kovač Brus.


21.05.2022

Alexandra Wood: Dolg

SLG Celje / premiera: 19. maj 2022 Režija: Juš Zidar Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Tatjana Doma Scenografka: Sara Slivnik Kostumografka: Tina Bonča Lektorica: Živa Čebulj Igrata: Maša Grošelj, Lučka Počkaj Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot zadnjo v sezoni premiero izvedli predstavo Dolg. Drama britanske dramatičarke Alexandre Wood se osredotoča na družinske odnose v kontekstu finančne in socialne krize, uprizoritev v režiji Juša Zidarja pa pozornost usmeri v razpiranje praznin, v prvi vrsti odrske. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SLG Celje/Uroš Hočevar


16.05.2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bralka: Višnja Fičor


16.05.2022

Marina Bahovec - Življenje je mačka, ki stoji na glavi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Simon Rutar in Beneška Slovenija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


16.05.2022

Tomaž Šalamun: Povsod je bil sneg

Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bralca: Višnja Fičor in Jure Franko


16.05.2022

Tomo Postenšek: Površinska napetost

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka Marušič


16.05.2022

Walace Stevens: Običajen večer v Nev Havnu

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


16.05.2022

Nona Fernández: Neznana dimenzija

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure Franko


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


Stran 39 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov