Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Igor Velše.
Ljubljana : Slovenska matica, 2020
Slovenistka, literarna in kulturna zgodovinarka ter religiologinja Irena Avsenik Nabergoj z monografijo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature zaključuje znanstveno trilogijo o Judih v evropski zgodovini. Pred tem se je prej med drugim ukvarjala že s starogrško in rimsko antiko, s Cankarjem, z raziskovanjem nasilja ljudi v Svetem pismu in delih Ivana Cankarja ter s predsodki do Judov pri Cankarju in Zweigu, ta projekt pa je začela uresničevati leta 2016, ko je objavila študijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje pa še drugo z naslovom Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu. Avtorica, znanstvena svetnica, pred šestimi leti izvoljena tudi za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti, je s temi študijami odprla nove, globlje poglede na vplive judovstva in krščanstva na evropsko in posebej slovensko kulturo in literaturo. V najnovejši monografiji se je namenila prikazati, »kako so judovski zgodovinarji, pisatelji, pesniki, filozofi in teologi doživljali trpljenje in smrt v specifičnih zgodovinskih okoliščinah in življenjskih situacijah ter kako so zgodovinske dogodke in življenjske izkušnje predstavili v svojih pripovedih in pesmih, v dnevnikih, avtobiografijah in drugih spominskih zvrsteh ter v filozofskih diskurzih. Cilj raziskave pa je bil iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih trpljenje in smrt zaradi intenzivnosti doživljanja človeka kot posameznika in kot člana skupnosti postavljata v ospredje v vsaki religiji in kulturi.«
Knjiga z daljšim uvodom je razčlenjena v pet delov, ki skozi dobra tri tisočletja človeške civilizacije, osvetljujejo odnos do trpljenja in smrti v različnih obdobjih, kulturnih okoljih ter vrstah in oblikah upodobitev. V prvem delu avtorica obravnava ta odnos v starejših judovskih teoloških in literarnih virih – od začetkov prek razsvetljenstva in judovske poetične ter starejše pripovedne tradicije do svetopisemskih in drugih poznejših primerov in opisov mučeništva zaradi vere v Boga do srednjega veka, v srednjem veku pa v liturgične namene komemoracije.
V drugem delu sta v ospredju trpljenje in smrt zaradi antisemitizma od protestantizma do nacizma. Irena Avsenik Nabergoj tukaj posebej analizira antisemitizem v času Martina Luthra in nato Hitlerja, ki je iz rasističnih razlogov demoniziral Jude in načrtoval končno rešitev judovskega vprašanja z njihovim uničenjem. Poglavje zaključuje pregled judovskih teoloških odzivov na holokavst ter novodobnih razlag in poetizacije holokavsta v Izraelu in drugod.
Tretji del, ki govori o trpljenju in smrti v judovski tradiciji in v pesniških opisih žalovanja, najprej opozarja na nasprotja v aktualizaciji bibličnih zgodb o trpljenju in nato sledi zgodovinskemu razvoju žanra žalostink v judovski zgodovini. Zatem se Irena Avsenik Nabergoj s konkretnimi primeri ustavi še pri poetizaciji pogromov in holokavsta v delih novejših judovskih pesnikov ter pri poetizaciji trpljenja in žrtvovanja judovskega ljudstva v iskanju sprave; posebej ob simboliki vlaka in pepela v pesmih Abrahama Sutzkeverja, Nelly Sachs, Paula Celana in Jevgenija Jevtušenka.
Četrti del prinaša analizo odzivov na trpljenje in smrt v izbranih judovskih avtobiografijah 20. stoletja, pri čemer sta posebni poglavji namenjeni usodi tujstva v Včerajšnjem svetu Stefana Zweiga ter v Brezusodnosti Imreja Kertésza. Peti del dodaja še odzive na grozote holokavsta v dnevnikih, filozofskih refleksijah in fikciji judovskih avtoric. Tukaj najprej analizira dnevnike Ane Frank, Ester Hillesum in Hélène Berr o trpljenju Judov na Nizozemskem oziroma v Franciji ter opozori na podobne poglede prvih dveh na trpljenje. Zatem se med drugim ustavi pri pogledih na antisemitizem v delih politične filozofinje Hannah Arendt in pri empatiji do žrtev holokavsta v romanu Anne Michaels Ubežni delci.
Obsežno večdisciplinarno raziskavo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature je avtorica Irena Avsenik Nabergoj končala s pojasnilom, da je namen razgrinjanja trpljenja in krivične smrti številnih Judov skozi njihovo dolgo zgodovino v njej »višji kot le opis resničnosti trpljenja in zla. /…/ Je klic k empatiji, k sočutju do trpečih, k celjenju in zdravljenju nezaceljenih osebnih bolečin in stisk ter stisk sočloveka, skupnosti, narodov in vsega sveta, še posebej pa tistih, ki jih doživljamo kot drugačne od nas.«
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Igor Velše.
Ljubljana : Slovenska matica, 2020
Slovenistka, literarna in kulturna zgodovinarka ter religiologinja Irena Avsenik Nabergoj z monografijo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature zaključuje znanstveno trilogijo o Judih v evropski zgodovini. Pred tem se je prej med drugim ukvarjala že s starogrško in rimsko antiko, s Cankarjem, z raziskovanjem nasilja ljudi v Svetem pismu in delih Ivana Cankarja ter s predsodki do Judov pri Cankarju in Zweigu, ta projekt pa je začela uresničevati leta 2016, ko je objavila študijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje pa še drugo z naslovom Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu. Avtorica, znanstvena svetnica, pred šestimi leti izvoljena tudi za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti, je s temi študijami odprla nove, globlje poglede na vplive judovstva in krščanstva na evropsko in posebej slovensko kulturo in literaturo. V najnovejši monografiji se je namenila prikazati, »kako so judovski zgodovinarji, pisatelji, pesniki, filozofi in teologi doživljali trpljenje in smrt v specifičnih zgodovinskih okoliščinah in življenjskih situacijah ter kako so zgodovinske dogodke in življenjske izkušnje predstavili v svojih pripovedih in pesmih, v dnevnikih, avtobiografijah in drugih spominskih zvrsteh ter v filozofskih diskurzih. Cilj raziskave pa je bil iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih trpljenje in smrt zaradi intenzivnosti doživljanja človeka kot posameznika in kot člana skupnosti postavljata v ospredje v vsaki religiji in kulturi.«
Knjiga z daljšim uvodom je razčlenjena v pet delov, ki skozi dobra tri tisočletja človeške civilizacije, osvetljujejo odnos do trpljenja in smrti v različnih obdobjih, kulturnih okoljih ter vrstah in oblikah upodobitev. V prvem delu avtorica obravnava ta odnos v starejših judovskih teoloških in literarnih virih – od začetkov prek razsvetljenstva in judovske poetične ter starejše pripovedne tradicije do svetopisemskih in drugih poznejših primerov in opisov mučeništva zaradi vere v Boga do srednjega veka, v srednjem veku pa v liturgične namene komemoracije.
V drugem delu sta v ospredju trpljenje in smrt zaradi antisemitizma od protestantizma do nacizma. Irena Avsenik Nabergoj tukaj posebej analizira antisemitizem v času Martina Luthra in nato Hitlerja, ki je iz rasističnih razlogov demoniziral Jude in načrtoval končno rešitev judovskega vprašanja z njihovim uničenjem. Poglavje zaključuje pregled judovskih teoloških odzivov na holokavst ter novodobnih razlag in poetizacije holokavsta v Izraelu in drugod.
Tretji del, ki govori o trpljenju in smrti v judovski tradiciji in v pesniških opisih žalovanja, najprej opozarja na nasprotja v aktualizaciji bibličnih zgodb o trpljenju in nato sledi zgodovinskemu razvoju žanra žalostink v judovski zgodovini. Zatem se Irena Avsenik Nabergoj s konkretnimi primeri ustavi še pri poetizaciji pogromov in holokavsta v delih novejših judovskih pesnikov ter pri poetizaciji trpljenja in žrtvovanja judovskega ljudstva v iskanju sprave; posebej ob simboliki vlaka in pepela v pesmih Abrahama Sutzkeverja, Nelly Sachs, Paula Celana in Jevgenija Jevtušenka.
Četrti del prinaša analizo odzivov na trpljenje in smrt v izbranih judovskih avtobiografijah 20. stoletja, pri čemer sta posebni poglavji namenjeni usodi tujstva v Včerajšnjem svetu Stefana Zweiga ter v Brezusodnosti Imreja Kertésza. Peti del dodaja še odzive na grozote holokavsta v dnevnikih, filozofskih refleksijah in fikciji judovskih avtoric. Tukaj najprej analizira dnevnike Ane Frank, Ester Hillesum in Hélène Berr o trpljenju Judov na Nizozemskem oziroma v Franciji ter opozori na podobne poglede prvih dveh na trpljenje. Zatem se med drugim ustavi pri pogledih na antisemitizem v delih politične filozofinje Hannah Arendt in pri empatiji do žrtev holokavsta v romanu Anne Michaels Ubežni delci.
Obsežno večdisciplinarno raziskavo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature je avtorica Irena Avsenik Nabergoj končala s pojasnilom, da je namen razgrinjanja trpljenja in krivične smrti številnih Judov skozi njihovo dolgo zgodovino v njej »višji kot le opis resničnosti trpljenja in zla. /…/ Je klic k empatiji, k sočutju do trpečih, k celjenju in zdravljenju nezaceljenih osebnih bolečin in stisk ter stisk sočloveka, skupnosti, narodov in vsega sveta, še posebej pa tistih, ki jih doživljamo kot drugačne od nas.«
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov