Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marija Švajncer: Samogotovost

17.05.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.

Maribor : Kulturni center, 2021

Pesniška zbirka Marije Švajncer s samosvojim naslovom Samogotovost je, če jo primerjamo s prejšnjimi, predvsem ali celo povsem osebnoizpovedna. Pesničina stanja so v ospredju prav vsake izmed teh pesmi. Ta stanja se raztezajo od skrajne bolečine, celo groze, zaradi samega bivanja ter različnih dogodkov in doživljajev, do vpetosti v večno veselje, predvsem pa v radoživost, ki je njena osebna beseda. Radoživost, ki jo povzroča nuja po vztrajanju vsemu navkljub, ji nudi zatočišče in ji je podstat za vsakdanje soočanje z življenjem in tudi pesnjenjem. V pesmi Kanec radoživosti izpove: „Najbrž se mi hoče živeti, / pa čeprav z negotovostjo, / radovednostjo / in opikanimi dvomi, / ali mi je na voljo / še dovolj časa, / ki ga imenujejo dan.“

Pesmi v zbirki so prosto nanizane, saj jih ne ločijo posamezni deli ali sklopi. Vse se dogaja med skrajnostmi, v katerih in s katerimi pesnica zaznamuje svoj zdaj in svoj tukaj. Edina stalna pretnja je bolezen, ki je bolj grozava kot smrt, bolezen, ki preprečuje, da bi telo še delovalo in služilo ustvarjanju in izpovedovanju. V pesmi z naslovom Načeto telo nekako potarna: „Kos mesa v mesnici / ima svojo ceno, / sama bi bila rada / še več kot meso, / misel, beseda in stavek.“ A na drugi strani je stanje drugačno. To je stanje prepuščanja lepoti in skladnosti, kar izraža tudi konec pesmi z naslovom Ženska in pesem: „Poezija, ki zaustavlja čas, / poistoveti se z bivanjem / živo tukajšnjostjo / in roganjem smrti.“

V sodobnem slovenskem ženskem pesništvu so pesmi, kakršne ustvarja Marija Švajncer, redkost. Izstopajo po premišljeni skladnji, ki je zavezana trajanju in ne prisega na trenutnost, na vzgibe, na navdih. Te pesmi so v vrstice ujeto trajanje določenega bivanjskega postopka, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, da zazveni kot glasba. Pesnica je v svojem izražanju gibčna, njena sposobnost razpeti se čez lastno besedišče je pravzaprav vzmet za še kam naprej. Ali pa vodi, kot pesnica zatrdi v pesmi z naslovom Pot navzgor: „Stori, / zdaj se mora zgoditi, / saj sploh ne veš, / ali boš imela še jutrišnji dan.“

V teh pesmih ni ničesar odveč. Pesnica se močno zaveda, da je sleherna pesem morda zadnja. Pesmi so zato samozadostne, so v sebi povsem zaključene celote in se ne spogledujejo s kakršnimi koli že eksperimentalnimi postopki.

V spremnem besedilu z naslovom O zgoščanju bolečine je najti lepoto in upanje. Avtorica Tonja Jelen je pesničina budna spremljevalka in zbirko umešča v njen celotni izpovedni opus. Izpostavlja pa temo, ki jo ima za precej zamolčano v slovenskem pesništvu. To je bolezen. Takole piše: „Podoba telesa je izražena z njegovimi različnimi deli, kot so kos mesa, tkivo, celice. Ti deli telesa so sovražnik subjektki in njenemu doživljanju, umu. Pri tem gre za razmerje med destrukcijo obolelega telesa in živim duhom, ki se oplaja z glasbo, z željo po druženju s sinovoma in vnukoma. Vse skupaj avtorica spretno potuji, tudi zanika, bele halje niso krive prav ničesar, zarez z orodjem je le njihova služba.“

Navedek iz spremne besede kar preveč poudarja le eno temo teh pesmi Marije Švajncer. Tista prava tema je namreč trma, vztrajanje v ustvarjanju. Pesmi v zbirki Samogotovost so odgovor na vse cincarije in sprenevedavosti, to pa je občudovanja vredna lega pesnice, ki ve, kako in za kaj.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marija Švajncer: Samogotovost

17.05.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan.

Maribor : Kulturni center, 2021

Pesniška zbirka Marije Švajncer s samosvojim naslovom Samogotovost je, če jo primerjamo s prejšnjimi, predvsem ali celo povsem osebnoizpovedna. Pesničina stanja so v ospredju prav vsake izmed teh pesmi. Ta stanja se raztezajo od skrajne bolečine, celo groze, zaradi samega bivanja ter različnih dogodkov in doživljajev, do vpetosti v večno veselje, predvsem pa v radoživost, ki je njena osebna beseda. Radoživost, ki jo povzroča nuja po vztrajanju vsemu navkljub, ji nudi zatočišče in ji je podstat za vsakdanje soočanje z življenjem in tudi pesnjenjem. V pesmi Kanec radoživosti izpove: „Najbrž se mi hoče živeti, / pa čeprav z negotovostjo, / radovednostjo / in opikanimi dvomi, / ali mi je na voljo / še dovolj časa, / ki ga imenujejo dan.“

Pesmi v zbirki so prosto nanizane, saj jih ne ločijo posamezni deli ali sklopi. Vse se dogaja med skrajnostmi, v katerih in s katerimi pesnica zaznamuje svoj zdaj in svoj tukaj. Edina stalna pretnja je bolezen, ki je bolj grozava kot smrt, bolezen, ki preprečuje, da bi telo še delovalo in služilo ustvarjanju in izpovedovanju. V pesmi z naslovom Načeto telo nekako potarna: „Kos mesa v mesnici / ima svojo ceno, / sama bi bila rada / še več kot meso, / misel, beseda in stavek.“ A na drugi strani je stanje drugačno. To je stanje prepuščanja lepoti in skladnosti, kar izraža tudi konec pesmi z naslovom Ženska in pesem: „Poezija, ki zaustavlja čas, / poistoveti se z bivanjem / živo tukajšnjostjo / in roganjem smrti.“

V sodobnem slovenskem ženskem pesništvu so pesmi, kakršne ustvarja Marija Švajncer, redkost. Izstopajo po premišljeni skladnji, ki je zavezana trajanju in ne prisega na trenutnost, na vzgibe, na navdih. Te pesmi so v vrstice ujeto trajanje določenega bivanjskega postopka, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, da zazveni kot glasba. Pesnica je v svojem izražanju gibčna, njena sposobnost razpeti se čez lastno besedišče je pravzaprav vzmet za še kam naprej. Ali pa vodi, kot pesnica zatrdi v pesmi z naslovom Pot navzgor: „Stori, / zdaj se mora zgoditi, / saj sploh ne veš, / ali boš imela še jutrišnji dan.“

V teh pesmih ni ničesar odveč. Pesnica se močno zaveda, da je sleherna pesem morda zadnja. Pesmi so zato samozadostne, so v sebi povsem zaključene celote in se ne spogledujejo s kakršnimi koli že eksperimentalnimi postopki.

V spremnem besedilu z naslovom O zgoščanju bolečine je najti lepoto in upanje. Avtorica Tonja Jelen je pesničina budna spremljevalka in zbirko umešča v njen celotni izpovedni opus. Izpostavlja pa temo, ki jo ima za precej zamolčano v slovenskem pesništvu. To je bolezen. Takole piše: „Podoba telesa je izražena z njegovimi različnimi deli, kot so kos mesa, tkivo, celice. Ti deli telesa so sovražnik subjektki in njenemu doživljanju, umu. Pri tem gre za razmerje med destrukcijo obolelega telesa in živim duhom, ki se oplaja z glasbo, z željo po druženju s sinovoma in vnukoma. Vse skupaj avtorica spretno potuji, tudi zanika, bele halje niso krive prav ničesar, zarez z orodjem je le njihova služba.“

Navedek iz spremne besede kar preveč poudarja le eno temo teh pesmi Marije Švajncer. Tista prava tema je namreč trma, vztrajanje v ustvarjanju. Pesmi v zbirki Samogotovost so odgovor na vse cincarije in sprenevedavosti, to pa je občudovanja vredna lega pesnice, ki ve, kako in za kaj.


25.10.2021

Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja.


25.10.2021

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


22.10.2021

Dune: peščeni planet

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Prostost

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.10.2021

Sadeži pozabe

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.10.2021

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd - premiera na Mali sceni MGL

Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2


18.10.2021

Ana Luísa Amaral: What's in a name

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Barbara Zupan.


18.10.2021

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ana Bohte.


18.10.2021

Paul Valéry: O poeziji

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bere Jure Franko.


18.10.2021

Tone Partljič: Ljudje z Otoka

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


14.10.2021

Slawomir Mrožek: Emigranta

Slawomir Mrožek: Emigranta v režiji Nine Ramšak Marković in z Nejcem Cijanom Garlattijem in Markom Mandićem v naslovnih vlogah začenjamo program sezone 2021/22 v Mali Drami. Igro je prevedel Uroš Kraigher, za redakcijo prevoda je poskrbela Darja Dominkuš. Dramaturg je Milan Ramšak Marković, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Luka Ipavec, lektorica Klasja Kovačič in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš. NAPOVED: V Mali drami je bila sinoči uprizorjena enodejanka Emigranta poljskega dramatika Slawomirja Mrožka v prevodu Uroša Kraigherja. Prvo uprizoritev letošnjega repertoarja v Mali drami je režirala Nina Ramšak Marković, dramaturg je bil Milan Ramšak Marković, avtor glasbe Luka Ipavec. Na premieri je bila Tadeja Krečič:


13.10.2021

Žiga Divjak in igralci: Vročina

V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči uprizorili ljubljanska premiero koprodukcijske predstave Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana), ki je nastala v režiji Žige Divjaka ter mednarodne avtorske in igralske umetniške ekipe. O predstavi, ki napovedi podnebnih sprememb razume kot bližajočo se apokalipso v globalnem peklu.


12.10.2021

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe premiera

Antonio Gramsci: Pisma iz ječe; ppremeira: 8. okt. 2021 Avtorski projekt po besedilih iz izdaj Gramscijevih del Pisma iz ječe in Izbrana dela Avtor prevoda izdaje Pisma iz ječe: Smiljan Samec Igrata: Miranda Trnjanin, Žan Koprivnik Režiser: Juš Zidar Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja: Eva Kraševec Kostumografinja: Tina Bonča Asistentka dramaturginje: Neža Lučka Peterlin Lektura: Živa Čebulj Oblikovalka kreative: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Gledališče Glej NAPOVED: V novomeškem gledališču so pripravili mozaični portret Antonia Gramscija, novinarja, teoretika in politika, pred okroglo sto leti voditelja italijanske komunistične stranke in delavskega gibanja. Besedila za predstavo Pisma iz ječe je izbrala dramaturginja Eva Kraševec, interpretirata jih igralca Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Soprodukcijo gledališč Anton Podbevšek in Glej podpisuje režiser Juš Zidar. Nekaj vtisov po sinočnji premieri je strnil Dušan Rogelj.


11.10.2021

Janja Vidmar: Niti koraka več

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.


11.10.2021

Borut Klabjan in Gorazd Bajc: Ogenj, ki je zajel Evropo

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


11.10.2021

Mateja Horvat Moira: Pisma v šatulji

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 50 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov