Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


Ocene

1975 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


06.04.2022

France

Osrednja junakinja Dumontove zadnje filmske stvaritve je televizijska voditeljica in poročevalka France, superzvezdniška ikona francoske medijske krajine. France je tista, ki jo predsednik Macron v enem od prvih, pa tudi najbolj domiselnih prizorov filma, na novinarski konferenci pokliče prvo, pa čeprav to pomeni, da ga bo s svojim vprašanjem malodane strla. Poleg vodenja svoje lastne informativne oddaje, v kateri je bolj kot aktualno dogajanje pomembna ona sama, se pogosto odpravi tudi na krizna žarišča, koder je prav njena pojavnost vedno znova tista, ki je v ospredju. Ko z do potankosti urejeno pričesko in živo rdečo šminko fatalke resnične ljudi okoli sebe inscenira kot predmete – pa naj si gre za tuareške borce proti islamističnim milicam ali pa begunce v gumijastih čolnih sredi sredozemskega morja – deluje kot nekakšna poosebitev lažne neokolonialne zavesti, ki domnevno skrb izraža izključno zaradi potrjevanja svoje večvrednosti. Tovrsten, do skrajnosti napihnjen prikaz medijev, ki jih zanima le gledanost in vsakodnevno ustvarjanje senzacij, predstavlja še najbolj duhovit in jasen del filma, vendar pa se pripoved kmalu preusmeri v nizanje osebnih kriz, od povzročitve nesreče, psihičnega zloma, škandala v tabloidih pa vse do družinske tragedije, ki France kot lik v filmu sem in tja slikajo satirično, spet drugič melodramatično. Prav zaradi slednjega težko razberemo, kdaj nenehna približevanja junakinjinega trpečega obraza z občasno solzico pomenijo kaj več in kdaj režiser zgolj smeši v filmih pogosto izrabljen prijem bližnjega plana. Če se v prvem delu filma še zdi, da se je Dumont namenil s cinizmom zarezati v bistvo problematike medijev, se pozneje zanaša le še na medlo tragikomičnost, ki zaradi režiserjeve prevelike distance do prikazanega deluje vedno bolj izpraznjeno. Ko producentka Lou, ki je s svojimi klišejskimi motivacijskimi izrekanji sicer ena od bolj humornih pojav filma, France po enem od škandalov reče, da bo tisto, kar se ji zdi najslabši trenutek v karieri, kmalu postal njen najboljši trenutek, filmska pripoved zastavi zanimivo premiso, vendar film vse do konca ne naredi koraka naprej od zataknjenosti lika France v nenehne zaplete, na katere se izmenično odziva kot eden od stereotipov, pa naj si bo to egoistična zvezdnica, ubogo bogato dekle ali čustveno strta javna oseba. Gledalci smo tako prepuščeni odločitvi ali nas je film želel zgolj zabavati ali pa je Dumont imel v mislih kaj več, a nam je zato ponudil premalo oprijemljivih indicev.


06.04.2022

Izgubljeno mesto

Romantične komedije so bile včasih najbolj priljubljeni žanr, sploh v Sloveniji, vendar je v zadnjem desetletju prav ta filmska stalnica največ izgubila. Pa ne samo na področju kakovosti, temveč predvsem pri količini, saj ameriški filmski studii tovrstnih filmov praktično ne snemajo več, če pa jih že posnamejo, so redko deležni podobne pozornosti kot filmi o superjunakih. A zdaj smo dobili Izgubljeno mesto, izjemo, ki potrjuje pravilo. Filmska uspešnica je hit tudi pri filmskih kritikih, ki izpostavljajo vzporednice novega filma s klasiko iz osemdesetih Lov za zelenim diamantom, v katerem sta navduševala Katherine Turner in Michael Douglas. Tudi v sedanjem filmu je glavna junakinja pisateljica romantičnih pustolovščin, ki se znajde v pasti zlobneža v džungli, vendar pa je ne rešuje izkušeni pustolovec, temveč nekoliko nerodni maneken, ki je zaslovel s poziranjem za naslovnice njenih knjig. Kot se za žanr spodobi, je zaplet tako baročno kompleksen, kot je razplet predvidljiv, a glavni čar teh filmov je seveda v komediji in romanci, kjer pa Izgubljeno mesto pokaže dobro mero inovativnosti. K temu veliko prispevata Sandra Bullock in Chaning Tatum [čening tejtm] v glavnih vlogah, saj imata dober občutek za komedijo in izžarevata dovolj medsebojne privlačnosti, da je prepričljiva tudi njuna romanca. Žal se film prepogosto zagozdi v predvidljivih klišejih, kjer izgubi tempo, kar nekje na polovici filma načne gledalčevo zatopljenost v neverjetni dogodek. Posledično so prenekatere scene videti kot napol izpiljeni gagi ali štosi, ki jih scenaristom in režiserjema ni uspelo docela integrirati v zgodbo, s tem pa je omejen oziroma uničen tudi njihov komični učinek. To še posebej velja za celotni zgodbeni lok pisateljičine agentke, ki se prav tako odpravi na reševalno akcijo, povsem nedodelan pa je tudi antagonist, ki ga igra Daniel Radcliffe. Grandiozne načrte in zakompleksanost le mimobežno razkrije v dialogih, v zgodbi ali z igro pa ne uspe prikazati napovedane megalomanskosti. Ta vtis je še toliko bolj očiten ob boku nedavne uspešnice Uncharted, kjer zlikovca podobnega kalibra bistveno bolje odigra Antonio Banderas. A kot omenjeno, film držita pokonci romantična zvezdnika. Bullock je odlična v vlogi pisateljice, ki je prepričana, da ima zmeraj prav, Tatum pa prav tako v vlogi negovanega mišičnjaka brez uporabnih spretnosti za preživetje v džungli, a z neustavljivo kavalirsko predanostjo ženski, ki ga je naredila slavnega. Dobro se obnese tudi Brad Pitt v vlogi specialca, ki pomaga Tatumovemu liku, vendar je to žal tudi edina stranska zgodba, ki navduši. Barvit film je poln živahne džungle, kjer sicer mrgoli nevarnosti, kot so pijavke in vulkani, a je ta zmeraj prikazana v vizualno navdušujočih podobah. Končni rezultat je lahkoten film, ki bo ostal v spominu zaradi ene ali dveh scen, a morda bosta navdušenje gledalcev in število prodanih kart poskrbela za vrnitev žanra.


06.04.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.04.2022

Blaž Lukan: Pes v meni

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bere Lidija Hartman.


04.04.2022

Ivana Šojat: Ezan

Avtorica recenzije:Anja Radaljac Bere Aleksander Golja


04.04.2022

Marieke Lukas Rijneveld: Nelagodje večera

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Lidija Hartman.


04.04.2022

Tone Hočevar: Kosmata druščina

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


01.04.2022

Srce v temi

Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so premierno uprizorili predstavo Srce v temi nastalo po motivih življenja aktivistke in znanstvenice dr. Mary Temple Grandin. Že v otroštvu so ji diagnosticirali avtizem, a se je ob podpori in lastni vztrajnosti izobrazila in postala raziskovalka ter izumiteljica na področju vedenja o obnašanju živali, obenem pa ambasadorka ozaveščanja o avtizmu. Predstavo je režirala in scenografsko zasnovala Tanja Lužar, avtorica videoprojekcij je Lena Kocutar. V kostumih Mojce Bernjak sta nastopila Barbara Jamšek in Minca Lorenci. Režiserka in scenografka Tanja Lužar Avtorica videoprojekcij Lena Kocutar Avtor glasbe Marjan Nečak Lektorica Metka Damjan Kostumografka in izdelovalka kostumov Mojca Bernjak Igrata Barbara Jamšek in Minca Lorenci k. g. Mojster videa Grega Tanacek Oblikovalec lutk Aleksander Andželović Snemalec zvočnih posnetkov Marko Jakopanec


01.04.2022

Sanja Nešković Peršin: Skrito

V Anton Podbevšek teatru v Novem Mestu so v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana premierno uprizorili plesnogledališki avtorski projekt Sanje Nešković Peršin Skrito. Predstavo izhajajoč iz baletnega giba, ki išče občeloveško so poleg Nešković Peršin, ki je prispevala koncept, režijo in koreografijo soustvarili Polett Kasza, Mateja Železnik in Luka Bokšan, s posebnim gostom Manuelom Rodríguezom. Avtorska glasba je delo Saša Kalana in Davorja Hercega, predstava pa se je odvila na scenskem ozadju Eme Kobal in Mile Peršin. Koncept, režija in koreografija: Sanja Nešković Peršin Nastopajoči in soustvarjalci predstave: Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan Gost: Manuel Rodríguez Glasbenik: Davor Herceg Avtorska glasba: Sašo Kalan, Davor Herceg Kostumografija: Uroš Belantič Scenografija: Ema Kobal, Mila Peršin Fotografija: Barbara Čeferin Koprodukcija:ANTON PODBEVŠEK TEATER & PLESNI TEATER LJUBLJANA V sodelovanju: Društvo NOT in Muzej in galerije mesta Ljubljane


28.03.2022

Samo Kreutz: Da te imenujem morje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Lidija Mathews Zwitter: Pisma iz Londona (1939-1946)

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.


28.03.2022

Tomaž Kosmač: Ko jebe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Markus Werner: Kmalu nasvidenje

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


27.03.2022

Razcufane zgodbe

Karavana, ki išče, lovi, preži za materialom zgodb, jih pripoveduje in uprizarja.


25.03.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Tudi miši grejo v nebesa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

V senci zarote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.03.2022

Josip Osti: Panova piščal

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Meta Hočevar: Drobnarije

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


Stran 40 od 99
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov