Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


04.10.2021

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Ana Bohte.


04.10.2021

Jela Krečič: Zmote neprevaranih

Avtor recenzije: Urban Tarman Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Bina Štampe Žmavc: Drobne pesmi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Jasmin B. Frelih: Piksli

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Ana Bohte


03.10.2021

A. P. Čehov: Češnjev vrt - premiera v MGL

Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani


01.10.2021

Okus lakote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.10.2021

Ni čas za smrt

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Mestno gledališče ljubljansko / premiera 28. 09. 2021 Prevajalka: Polona Glavan Režiserka in scenografka: Anja Suša Dramaturginja: Petra Pogorevc Kostumografka: Maja Mirković Svetovalec za gib: Damjan Kecojević Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Oblikovalec zvoka: Tomaž Božič Asistentka dramaturginje: Nika Korenjak Asistent scenografke: Janez Koleša Asistentka kostumografke: Nina Čehovin Zasedba: Ajda Smrekar, Filip Samobor, Voranc Boh, Lena Hribar Škrlec, Tanja Dimitrievska, Jaka Lah, Gašper Jarni Sinoči so v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala. Gre za odrsko priredbo Ljubezenskega romana hrvaške pisateljice Ivane Sajko, ki je tudi avtorica dramatizacije. Medtem ko roman svoj svet gradi v intimni sferi, pa uprizoritev fokus postavlja v širšo družbeno svarnost, katere izkušnjo temeljno določa, z besedami režiserka Anje Suša, »ekonomija, ki ubija ljubezen.« Foto: Peter Giodani


29.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Elena Švarc: Zakaj vsi ne vidijo angelov

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


27.09.2021

Tonnac, Carriere, Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.


27.09.2021

Petja Rijavec: Meter in pol pomladi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


27.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Požigalci

POŽIGALCI Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter Krstna uprizoritev priredbe AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF: Jan Krmelj PREVAJALKA: Maila Golob DRAMATURGINJA: Eva Kraševec LEKTORICA: Tatjana Stanič KOSTUMOGRAFINJA: Špela Ema Veble AVTOR GLASBE: Luka Ipavec OBLIKOVALEC SVETLOBE: Borut Bučinel IGRAJO: Saša Tabaković - Dobrnik Iva Babić – Betka Benjamin Krnetić – Pepe Uroš Fürst – Vili Nina Valič – Ana Matija Rozman - Dr. Fil in Policaj Napoved: S premiero in krstno izvedbo igre Požigalci se je začela nova gledališka sezona v ljubljanski Drami. Besedilo je po igri švicarskega dramatika Maxa Frischa priredil Jan Krmelj – tudi režiser in scenograf predstave. Frischevo dramo z naslovom Dobrnik in požigalci je prevedla Maila Golob, dramaturginja je bila Eva Kraševec. Premiero na velikem odru Drame si je ogledala Tadeja Krečič:


26.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Slovensko mladinsko gledališče sezono začenja s farsično uprizoritvijo Norišnica d.o.o. Po besedilu Joeja Ortona jo je režiral Vito Taufer, ki je v premišljenem zasledovanju totalnosti gledališča zbližal oder in gledalce. foto: Ivian Kan Mujezinović


24.09.2021

Oče

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

O slavnosti in gostih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

Nekoč so bili ljudje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 51 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov