Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi

28.06.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman

Maribor : Kulturni center, 2021

Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je multidisciplinarno zastavljen zbornik, unikatno znanstveno delo o dejavnikih, ki so vplivali na kulturno delovanje mladih v zadnjem desetletju. Kulturne participacije so se številni sociologi, filozofi in pedagogi lotili tako z vidika analize vrednot in izobraževalnega sistema kot tudi socioekonomskih dejavnikov, pri katerih imajo veliko vlogo družina in digitalni mediji. Čeprav njihove analize potrjujejo, da je kulturno delovanje praviloma pogostejše med vsestransko aktivnimi mladimi ter tistimi, ki so brez partnerja oz. otrok in ki živijo v urbanem okolju, so hkrati ugotovili, da bi ob primerni javni prometni infrastrukturi, motiviranju s strani spletnih zvezdnikov – tako imenovanih “influencerjev” – in usmerjeni promociji kulture na družbenih omrežjih spodbudili tudi bolj neodločene mlade iz urbanih in podeželskih okolij, da bi se pogosteje udeleževali kulturnih dogodkov.

Glede na izredno povečanje uporabe računalnika in telefona med mladimi, ki je že pred epidemijo dosegla neslutene razsežnosti, nas ne čudi, da kot udeležbo na kulturnem dogodku mnogi navajajo tudi ogled videa na You tubu, Instagramu in Facebooku. V članku Kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji sta Andrej Kirbiš in Monika Lamot zbrala njihove poglede na definicijo kulture in njihove predloge za večje vključevanje mladih v kulturne aktivnosti. Skupaj s stališči učiteljev in kulturnih delavcev sta avtorja to povzela v zadnjem poglavju z naslovom Kulturna participacija mladih v Sloveniji: priporočila odločevalcem, kjer sta med drugim zapisala: “Na državni ravni je tako pomembno, da se krepita kulturna participacija in kulturno udejstvovanje odraslih, saj se tako lahko poveča tudi kulturni angažma mlajših generacij. Spodbujati je potrebno tudi branje knjig, npr. s popusti in oglaševanjem pozitivnih učinkov branja ter z oglaševanjem, da je branje knjig denimo način preživljanja prostega časa staršev skupaj z otroki.”

V poglavju Makrodejavniki kulturne participacije mladih v Evropi sta Andrej Kirbiš in Marija Javornik Krečič ugotovila, da širše ozračje kulturne potrošnje v državi odločilno prispeva h kulturni potrošnji mladih. V zaključku sta zapisala: “Ugotovili smo, da so mladi Evropejci bolj aktivni kulturni potrošniki kot odrasli Evropejci in da je med mladimi v starosti do 34 let zgolj 15,8 % “pasivnih”, med odraslimi, starimi 35 let in več, pa dobra tretjina.”

Čeprav so imeli avtorji poglavja Kulturni kapital, avtoritativni vzgojni stil in razvojni izidi mladih v meddržavni primerjalni perspektivi najboljši namen ugotoviti preplet dejavnikov vzgoje, zdravja in kulturnega kapitala ter zapolniti raziskovalno vrzel preteklih raziskav z analizo desetih držav jugovzhodne Evrope, so s svojo raziskavo odprli le še več vprašanj in vrzeli. Avtorji so se namreč analize lotili preveč črno-belo in vanjo vključili še raziskavo o pozitivnih pogledih na cepljenje mladih, ki je nastala v času epidemije covida. Precej hitro so prišli do zaključka, da izobrazba pri mladih ni povezana s stališči do cepljenja, medtem ko naj bi mladi, ki pogosteje obiskujejo muzeje in galerije, imeli bolj pozitivna stališča do cepljenja.

Številni grafi v zborniku Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi so za razumevanje zelo zahtevni, da ne rečemo pretežki, interpretacija dognanj pa zelo dogmatična in kavzalna v smislu prehitre potrditve, da se ena lastnost mladih povezuje z drugo, ta s tretjo in tako naprej, kar deluje v prid tezam, ki jih raziskovalci že na začetku želijo potrditi. Edini, ki je izpostavil problematiko ideološke paradigme kulturnih politik, je filozof Boris Vezjak, ki v uvodu svojega članka z naslovom Primerjava kulturnih politik v izbranih državah citira sodobnega ekonomista Tylerja Cowena: “Danes se večina pomembnih del v filmu, glasbi, literaturi, slikarstvu in kiparstvu prodaja kot blago. Sodobna umetnost je kapitalistična umetnost in zgodovina umetnosti je boj za vzpostavitev trgov.”

Monografija, ki se zaključuje z recenzijama dr. Sama Uhana s Fakultete za družbene vede in dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete, je analitično gradivo, ki služi kot pomožno delo učiteljem, vzgojiteljem, kulturnim delavcem in najrazličnejšim pedagoškim svetovalcem, ki si prizadevajo dvigniti kakovost življenja mladih in jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju v kulturi. Pri tem pa vseeno pogrešamo bolj kritično držo do upravljanja mladih z digitalno tehnologijo, v kateri niti učitelji niti zaposleni v kulturi ne vidijo ničesar problematičnega, temveč beležijo le njene pozitivne vrednosti tako z vidika izobraževanja kot z vidika kulturnega udejstvovanja. Pomanjkljivost zbornika Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi je v manku kritične samorefleksije, medtem ko je njegova odlika v pragmatični predstavitvi konstruktivnih predlogov mladih, ki si želijo t. i. visoko kulturo čim bolj približati širši družbi.


05.07.2021

Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Jure Franko


05.07.2021

Povodni mož

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci


01.07.2021

Sad Sam Matthäus

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković


30.06.2021

Ivan Cankar: Hlapci

Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.


28.06.2021

Etgar Keret: Poleti že!

Avtor recenzije: Marko Golja Bere: Jure Franko


28.06.2021

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


28.06.2021

Tone Dodlek: Plavi 9

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere: Lidija Hartman


21.06.2021

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan


21.06.2021

Tanja Tuma: Brodnik

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Matjaž Romih.


21.06.2021

Zoran Pevec: Na objektivističnem stolu

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


21.06.2021

Jani Virk: Jaka in Vane

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


14.06.2021

Josip Osti: Poper po pudingu

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Matjaž Romih


14.06.2021

Pavel Florenski: Ikonostas

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko


14.06.2021

Dušan Čater: Ekstradeviško

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja


10.06.2021

MGL - Eugene Labiche: Slamnik

Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


07.06.2021

Risto Vasilevski: Srce kroga

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta: Maja Moll in Jure Franko.


07.06.2021

Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.


Stran 56 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov