Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.
Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko
Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič
Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.
Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)
Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat
Neveljaven email naslov