Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici

05.07.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Jure Franko

Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020

Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.

V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.

Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”

Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.


Ocene

1936 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici

05.07.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Jure Franko

Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020

Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.

V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.

Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”

Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.


16.05.2022

Dragan Petrovec: Stopinje upora

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


13.05.2022

Dej no

avtor: Muanis Sinanović


13.05.2022

Neznosno breme ogromnega talenta

avtor: Igor Harb


13.05.2022

Junakinje na odru MGL

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so uprizorili zadnjo premiero sezone – Junakinje v režiji Aleksandra Popovskega. Nastanek besedila je povezan s pandemijo – v londonskem gledališču Jermyn Street so leta 2020 povabili 15 britanskih avtoric, naj za spletne nastope petnajstih igralk napišejo monološka besedila po motivih Ovidovih Heroid. V Mestnem gledališču so jih izbrali 9, prevedla jih je Alenka Klabus Vesel. Dodatno besedilo moškega lika je napisal Nejc Gazvoda. Lettie Precious, Sabrina Mahfouz, Hannah Khalil, Stella Duffy, Isley Lynn, Chinonyerem Odimba, Timberlake Wertenbaker, Samantha Ellis, Juliet Gilkes Romero, Nejc Gazvoda 15 Heroines, 2021 Prva slovenska uprizoritev Premiera: 12. maj 2022 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser in scenograf Aleksandar Popovski Dramaturginja Eva Mahkovic Kostumografka Mia Popovska Avtor glasbe Kiril Džajkovski Lektorica Barbara Rogelj Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Asistent scenografa Janez Koleša Asistentka dramaturginje in režiserja Urša Majcen Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Viktorija Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Julita Kropec k.g., Mirjam Korbar, Tjaša Železnik, Veronika Železnik k.g., Jernej Gašperin Foto: Veronika Železnik, Tjaša Železnik, Mirjam Korbar, Julita Kropec, Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Ribič, Judita Zidar, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič Avtor fotografije je Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/junakinje/#gallery-1321-1


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko.


12.05.2022

Veliki diktator

Kultni film Veliki diktator, ki ga je Charlie Chaplin v Ameriki posnel tik pred izbruhom druge svetovne vojne, zrcalo nastavlja nemškemu führerju in njegovemu odnosu do Judov. Charlie Chaplin odsev v zrcalu lomi z zanj značilnim humorjem, ki razgalja vso absurdnost vojne, vojske, njenega vodstva, nacionalizma in volje do moči. Uprizoritev Velikega diktatorja je zdaj na oder ljubljanske Drame z igralci postavil režiser Diego de Brea, v glavni vlogi pa nastopa Jurij Zrnec, inventiven v domislicah in izpopolnjen v njihovih izpeljavah. Premiero si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan


10.05.2022

Ena sekunda - Eden letošnjih močnejših filmov v slovenskih kinematografih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


Stran 36 od 97
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov