Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Jasna Rodošek
Ljubljana: Beletrina, 2021
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, dramatik in scenarist Andrej E. Skubic (roj. 1967) je v romanu Krasni dnevi prerešetal predvsem družinske odnose. Spomini na medgeneracijska trenja in družinske razmere so na trenutke pretresljivi, ponekod pa so simpatično nerodni in šele konec vsaj delno pomiri: »Tako za popizdit težko je preživeti življenje in nikogar izdati, niti samega sebe,« piše. V romanu je najbolj presenetljivo izrisan odnos oziroma ponovno vzpostavljanje odnosa med osrednjima junakoma, ovdovelim očetom in njegovo edinko.
Roman se spoprijema z različnimi žanri. Spomni nas na prvine kriminalke in detektivke, v osnovi pa gre predvsem za družinski pogled v preteklost rodbine Šauta. Minidetektivka očeta, ki išče hčer na vse možne načine, je kot psihoanaliza. To iskanje, zasledovanje pelje v številne spomine rodbine Šauta. Drugi pogled nam daje hči Leja, tretjega pa pokojni oče Marjan. Pomembna vez med njimi je tudi pokojna Neža Šauta, žena, mati in snaha. Obe ženski sta močni ženski, in glede na čas bolj ali manj uspešno kljubujeta življenju. Žensko osamosvajanje pač nikoli ni povsem dokončno. Posploševanje med očetom in sinom je mogoče opaziti med Dušanom in Marjanom, ki skupnega, predvsem političnega in družinskega pogleda, pač ne najdeta nikoli.
Pisatelj se natančno spopada z različnimi starostmi literarnih oseb, še posebej prepričljiv je glavni junak Dušan Šauta. Skubic nam ga predstavi v pozni starosti, ko ga doleti nepričakovan obisk uradnih oseb. Izobražen in še vedno kritičen starček v hipu pridobi dodatno moč, da razišče, kaj se dogaja z njegovo hčerko. Leja prehaja v srednja leta in zaradi pretresljivega dogodka nenadoma postane zelo iskana oseba. Ta zaplet je prepričljiv v več pogledih, saj nam predstavi ozadje dogodka, ki pa v realnosti vedno bolj pretresa javnost.
Pomemben je tudi pogled na starost. V času koronakrize smo se soočali z resno problematiko domov za ostarele, a nam ta roman podaja drugačno in lepšo zgodbo o starejših. Prav ti so še redka nit, ki predstavlja živi stik s polpreteklo zgodovino. Prav tako roman pokaže, kako pomembni so družinski odnosi tudi med odraslimi otroci in še živimi starši.
Krasni dnevi so torej dnevi s srečo. Občutek naj bi bil kratkotrajen in tudi za protagonistko Lejo so spomini na krasne dni redki. Drugače je za njenega očeta Dušana Šauto, ki ima drugačne občutke o skupnem, družinskem življenju. Lahko rečem, da gre za različna odsevanja skozi njuna življenjska obdobja. Veliko vlogo ima verjetno tudi nostalgija, drobna prevara našega uma, saj Šauto nenehno vleče s sabo, zlasti v spominih na skupno življenje s hčerko in ženo. Avtorju pa nista ušla niti kritično obreganje in primerjava med izkustvenim učenjem tem doživetje z današnjimi mediji in vedno večjo atrakcijo doživetij.
Skubičev osmi roman Krasni dnevi vsaj na začetku nekoliko peša, saj je dogajanje mogoče preveč predvidljivo. A se to kaj kmalu obrne. Pomen in zasnova zgodbe ne visita več, pripoved steče in se tudi tokrat žlahtno spoprijema z različnimi socialnimi zvrstmi jezika. Prav tako zgodba z različnih vidikov literarnih oseb spretno manevrira. Izmenjujejo se pripovedi, izmenjujejo se tipi pisav in dnevniški pogledi v svet drugih. Vse je dosledno. Občutje je enkrat zasanjano, drugič boleče, zlasti ob drobnih lažeh, ki lahko puščajo veliko bolečine in strahov.
Roman Krasni dnevi nas v nekaterih detajlih predvsem v Leji in objavah na Facebooku spomni na hibridno delo Eve Mahkovic Na ta dan najbolj trpi mastercard. Zaznati je mogoče tudi nekatere razvite zastavke iz romana Boruta Kraševca Agni. Pa vendar, če se vrnem na izhodišče, je to roman o družinskih odnosih, o spominih tudi na krasne dni in namig na Tolstojev uvod iz Ane Karenine o srečnih in nesrečnih družinah. Torej je to roman o medsebojnih bojih, ki so lahko tihi ali odkriti. O odkrivanju skrivnosti, ki jih imajo med sabo najbližji.
Kljub začetnim pomislekom me je roman Andreja E. Skubica Krasni dnevi vendarle prepričal. Predvsem zaradi analitičnega vpogleda različnih pripadnikov rodbine, ki vsak na svoj način bijejo boj skozi življenje. In doživljajo skupne in ali pa posamezne krasne dneve. Tudi prvine kriminalke so take, kot morajo biti, čeprav so samo povod in gonilo za nastalo fabulo.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Jasna Rodošek
Ljubljana: Beletrina, 2021
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, dramatik in scenarist Andrej E. Skubic (roj. 1967) je v romanu Krasni dnevi prerešetal predvsem družinske odnose. Spomini na medgeneracijska trenja in družinske razmere so na trenutke pretresljivi, ponekod pa so simpatično nerodni in šele konec vsaj delno pomiri: »Tako za popizdit težko je preživeti življenje in nikogar izdati, niti samega sebe,« piše. V romanu je najbolj presenetljivo izrisan odnos oziroma ponovno vzpostavljanje odnosa med osrednjima junakoma, ovdovelim očetom in njegovo edinko.
Roman se spoprijema z različnimi žanri. Spomni nas na prvine kriminalke in detektivke, v osnovi pa gre predvsem za družinski pogled v preteklost rodbine Šauta. Minidetektivka očeta, ki išče hčer na vse možne načine, je kot psihoanaliza. To iskanje, zasledovanje pelje v številne spomine rodbine Šauta. Drugi pogled nam daje hči Leja, tretjega pa pokojni oče Marjan. Pomembna vez med njimi je tudi pokojna Neža Šauta, žena, mati in snaha. Obe ženski sta močni ženski, in glede na čas bolj ali manj uspešno kljubujeta življenju. Žensko osamosvajanje pač nikoli ni povsem dokončno. Posploševanje med očetom in sinom je mogoče opaziti med Dušanom in Marjanom, ki skupnega, predvsem političnega in družinskega pogleda, pač ne najdeta nikoli.
Pisatelj se natančno spopada z različnimi starostmi literarnih oseb, še posebej prepričljiv je glavni junak Dušan Šauta. Skubic nam ga predstavi v pozni starosti, ko ga doleti nepričakovan obisk uradnih oseb. Izobražen in še vedno kritičen starček v hipu pridobi dodatno moč, da razišče, kaj se dogaja z njegovo hčerko. Leja prehaja v srednja leta in zaradi pretresljivega dogodka nenadoma postane zelo iskana oseba. Ta zaplet je prepričljiv v več pogledih, saj nam predstavi ozadje dogodka, ki pa v realnosti vedno bolj pretresa javnost.
Pomemben je tudi pogled na starost. V času koronakrize smo se soočali z resno problematiko domov za ostarele, a nam ta roman podaja drugačno in lepšo zgodbo o starejših. Prav ti so še redka nit, ki predstavlja živi stik s polpreteklo zgodovino. Prav tako roman pokaže, kako pomembni so družinski odnosi tudi med odraslimi otroci in še živimi starši.
Krasni dnevi so torej dnevi s srečo. Občutek naj bi bil kratkotrajen in tudi za protagonistko Lejo so spomini na krasne dni redki. Drugače je za njenega očeta Dušana Šauto, ki ima drugačne občutke o skupnem, družinskem življenju. Lahko rečem, da gre za različna odsevanja skozi njuna življenjska obdobja. Veliko vlogo ima verjetno tudi nostalgija, drobna prevara našega uma, saj Šauto nenehno vleče s sabo, zlasti v spominih na skupno življenje s hčerko in ženo. Avtorju pa nista ušla niti kritično obreganje in primerjava med izkustvenim učenjem tem doživetje z današnjimi mediji in vedno večjo atrakcijo doživetij.
Skubičev osmi roman Krasni dnevi vsaj na začetku nekoliko peša, saj je dogajanje mogoče preveč predvidljivo. A se to kaj kmalu obrne. Pomen in zasnova zgodbe ne visita več, pripoved steče in se tudi tokrat žlahtno spoprijema z različnimi socialnimi zvrstmi jezika. Prav tako zgodba z različnih vidikov literarnih oseb spretno manevrira. Izmenjujejo se pripovedi, izmenjujejo se tipi pisav in dnevniški pogledi v svet drugih. Vse je dosledno. Občutje je enkrat zasanjano, drugič boleče, zlasti ob drobnih lažeh, ki lahko puščajo veliko bolečine in strahov.
Roman Krasni dnevi nas v nekaterih detajlih predvsem v Leji in objavah na Facebooku spomni na hibridno delo Eve Mahkovic Na ta dan najbolj trpi mastercard. Zaznati je mogoče tudi nekatere razvite zastavke iz romana Boruta Kraševca Agni. Pa vendar, če se vrnem na izhodišče, je to roman o družinskih odnosih, o spominih tudi na krasne dni in namig na Tolstojev uvod iz Ane Karenine o srečnih in nesrečnih družinah. Torej je to roman o medsebojnih bojih, ki so lahko tihi ali odkriti. O odkrivanju skrivnosti, ki jih imajo med sabo najbližji.
Kljub začetnim pomislekom me je roman Andreja E. Skubica Krasni dnevi vendarle prepričal. Predvsem zaradi analitičnega vpogleda različnih pripadnikov rodbine, ki vsak na svoj način bijejo boj skozi življenje. In doživljajo skupne in ali pa posamezne krasne dneve. Tudi prvine kriminalke so take, kot morajo biti, čeprav so samo povod in gonilo za nastalo fabulo.
Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.
Koprodukcija Anton Podbevšek Teater in Lutkovno gledališče Ljubljana / premiera 30.11.2019 Koreografija in režija: Magdalena Reiter Dramatizacija: Eva Mahkovic Dramaturgija: Vedrana Klepica Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Scenografija: Andrej Rutar Kostumografija: Ana Savić Gecan Oblikovanje videa: Atej Tutta Asistenca koreografije: Lada Petrovski Ternovšek Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje maske: Anita Ferčak Oblikovanje tiskovin: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Nastopajo: Lena Hribar, Ana Hribar, Aja Kobe, Rok Kunaver, Matevž Müller, Lada Petrovski Ternovšek, Dušan Teropšič V novomeškem Anton Podbevšek teatru so sinoči premierno uprizorili predstavo Alica v čudežni deželi, ki brezčasne nesmisle literarnega sveta Lewisa Carrolla odrsko oživi z osrediščeno dramatizacijo in jasno razvojno linijo. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Barbara Čeferin
Na odru SNG Drama Maribor so uprizorili predstavo Mostovi in bogovi, ki je nastala na podlagi treh literarnih del Toneta Partljiča. Dramaturg Nejc Gazvoda je izbral novele iz Partljičeve knjige Ljudje iz Maribora, iz romana Sebastjan in most ter romana Pasja ulica. Režiser predstave je Aleksander Popovski, direktor Mariborske drame, ki je zasnoval tudi scenografijo. Nastopa 15 igralk in igralcev mariborske drame, kostume za 72 različnih vlog je oblikovala Jelena Proković, video je delo Roka Predina, glasbo je zasnoval Marjan Nečak.
Slovensko ljudsko gledališče Celje Iza Strehar: Vsak glas šteje Premiera 29. novembra 2019 Režiserka Ajda Valcl Dramaturginja Alja Predan Scenografka Urša Vidic Kostumografka Sanja Grcić Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž Asistent kostumografke Maša Knez Igrajo Andrej Murenc, Aljoša Koltak, Maša Grošelj, Renato Jenček, Živa Selan, Igor Žužek, Tanja Potočnik, Tarek Rashid Satirična komedija je vse redkejša zvrst v slovenskem gledališkem univerzumu, še redkejša med mlajšo generacijo piscev in velika izjema med novimi ženskimi pisavami. Vendar se v besedilu mlade dramatičarke Ize Strehar z naslovom Vsak glas šteje, lani nagrajenem z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije, združuje prav to. Svojo praizvedbo je doživelo včeraj v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Predstavo si je ogledala Vilma Štritof. Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Avtorica recenzije: Tatjana Pregl Kobe Bere Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so uprizorili predstavo za otroke Zlatolaska in trije medvedi, ki sta jo po motivih ljudske pravljice iz 19.stoletja priredila Saša Eržen in Silvan Omerzu, lektorirala Metka damjan, glasbo je prispevel Vasko Atanasovski, kostumi so delo Mojce Bernjak in Silvan Omerzu, igrajo Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k.g.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Neveljaven email naslov