Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov