Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.
Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.
V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.
Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Neveljaven email naslov