Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Začetek slovenskega predsedovanja Evropski uniji podčrtal balet Edwarda Cluga v izvedbi SNG Maribor
Začetek predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije je na Blejskem otoku slovesno uvedla premiera baleta Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga ter v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Istoimenska balada Franceta Prešerna je dobila svežo, lahkotno in sporočilno zgovorno plesno podobo, ki je poskrbela za vrhunsko predstavitev naše države evropskemu občinstvu.
Izrazito gledališko zasnovana predstava, ki črpa iz slovenske folklore, nas že v uvodu popelje na sveti kraj. Osrednji predmet čaščenja je voda – element očiščevanja, rojevanja in rasti. Zato voda, vedro in veslo v predstavi niso uporabljeni le kot scenski elementi, temveč jih je koreograf Edward Clug dejavno vključil v plesno gibanje ter jih tako zanimivo in učinkovito izrabil v koreografiji. Ta namreč za svojo pripoved uporablja preprosto gibalno govorico in ne sili v pretencioznost, praktično pa jo dopolnjuje izčiščena scenografija Marka Japlja. Koreografija z nenehnim gibanjem ponazarja fluidnost vode in energijskega krožnega pretoka, izvirna glasba Milka Lazarja pa s svojimi abruptnimi cezurami gibalni perpetuum mobile ves čas domišljeno prekinja. Domišljena pa je tudi kulisa – Blejski otok, ki s pomolom, 99-imi stopnicami in cerkvijo sestavlja naravni amfiteater. Tam v pravljičnem siju vzhajajoče lune, ki osvetljuje gladino jezera in nežno razgalja premišljeno nevsiljivo kostumografijo Lea Kulaša, dekleta in mladeniči plešejo ples igrivosti in radoživosti. Med plesalci je bilo ves čas čutiti izvrstno komunikacijo. Monja Obrul je bila v vlogi Uršike prepričljivo fatalna in se je odlično ujela z izkušenim Sytzejem Janom Luskejem, ki je plesal naslovno vlogo. Skupaj sta zelo doživeto odplesala igro izmuzljivosti, poželenja in predaje.
Vsi sodelujoči so izvirno prepletli tradicijo, umetnost in naravo, Prešernovo snov in Blejski otok pa pretvorili v unikat ter tako dokazali, da smo Slovenci sodoben in pogumen narod, ki z odličnimi idejami izvirno neguje tradicijo.
Na dvorišču cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki so ob koncu sezone premierno uprizorili predstavo Talka. Po dramski predlogi Paula Claudela in psihoanalitski interpretaciji Jacquesa Lacana je predstavo režiral Matjaž Berger. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Barbara Čeferin
Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so konec junija uprizorili premiero drame sodobnega angleškega dramatika mlajše generacije Simona Longmana Koščki svetlobe v prevodu dramaturginje uprizoritve Eve Mahkovic. Intimno zgodbo dveh sester je zrežirala Barbara Zemljič. Predstavo si je na premieri ogledala Vilma Štritof. Foto: Peter Giodani
Brina Klampfer, Kaja Blazinšek: Paloma Soprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik Produkcija magistrskega programa Gledališka režija Premiera: 21. 6. 2020 Letošnjo sezono v Slovenskem mladinskem gledališču sklepajo s predstavo Paloma, ki prikazuje sliko kraja, v katerem se je sredi 70.ih let preteklega stoletja okrog uspešne proizvodnje higienskega papirja gradila skupnost delavcev. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Željko Stevanić IFP/Arhiv CTF UL AGRFT
Neveljaven email naslov