Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Črna vdova

16.07.2021


Film gotovo ni eden najboljših Marvelovih filmov, a vseeno prinaša to, kar se od njega pričakuje – dobri dve uri akcije, pikrega humorja in tudi rahle družbene kritike

Črna vdova bi pred desetletjem, ko se je pojavila ideja o njej kot prvem celovečernem filmu, posvečenem stripovski junakinji, najbrž lahko krepko pretresla vsaj filmski svet največjih oboževalcev, danes pa samo popravlja zamujeno.

Obravnava zgodbo verjetno najbolj skrivnostne od prvotnih Maščevalcev Nataše Romanoff, znane kot Črna vdova. Dogajanje je časovno umeščeno med filma Stotnik Amerika: Civilna vojna in Maščevalci: Brezmejna vojna, torej v čas, ko so se medsebojni odnosi v skupini teh posebnih superjunakov nekoliko ohladili in ga zato preživljajo bolj vsak na svojem koncu sveta. Nataša se umakne na Norveško, a njen mir seveda ne traja prav dolgo. Pot jo popelje naravnost na družinsko srečanje in k razreševanju svojih otroških travm. Oboje seveda vključuje veliko – ponekod kar preveč – drznih akcijskih prizorov in bolj ali manj posrečenih besednih dovtipov, značilnih za vse Marvelove filme.

Kot že rečeno, pred desetletjem bi bil celovečerni film z vznemirljivim vpogledom v »resnično« življenje edine Maščevalke sveža in dobrodošla filmska stvaritev. Pa ne le zato, ker bi postal to prvi visokoproračunski film z žensko stripovsko junakinjo v glavni vlogi, čast, ki jo je potem leta 2017 pobral film Čudežna ženska konkurenčnega DC vesolja, ampak predvsem zaradi vseh dogodkov, ki so se v tako imenovani tretji fazi Marvelove Neskončne sage zgodile pozneje, predvsem ob koncu Maščevalcev. Spremljanje epizode življenja junakinje, ko vnaprej vemo, kako se je njena pot in pot nekaterih njenih najtesnejših sodelavcev končala, hočeš nočeš pusti določen grenak priokus in tudi občutek, da film ni samo nekoliko pozno posvetilo Črni vdovi, ampak bolj nekakšen most, povezava s četrto fazo Marvelovega filmskega vesolja, ki šele nastaja.

K temu poleg zelo očitnega namiga v kratki sceni po odjavni špici napeljuje predvsem uvedba lika Jelene, Natašine sestre, ki je prav tako kot ona neusmiljena in izurjena morilka, vredna, da morda nekoč v prihodnosti obuje sestrine čevlje. Prav Jelena pa se po svoje zdi tudi največji spodrsljaj ustvarjalcev filma Črna vdova z režiserko Cate Shortland na čelu. Ne, ker bi bil lik slabo vpeljan ali Florence Pugh slaba igralska izbira – ravno obratno: oboje je tako posrečeno, vznemirljivo in zanimivo, da zasenči celo glavno junakinjo, ki jo seveda tudi zdaj igra Scarlett Johansson, in ji, težko da povsem načrtovano in namerno, ukrade precej pozornosti.

Črna vdova, o vsebini katere je zaradi številnih možnih kvarnikov težko povedati kaj več, gotovo ni eden najboljših Marvelovih filmov, a vseeno prinaša to, kar se od njega pričakuje – dobri dve uri akcije, pikrega humorja in tudi rahle družbene kritike, predvsem pa končno čisto spodoben samostojen celovečerni film o edini superjunakinji med izvornimi Maščevalci. Pa čeprav nekoliko prepozno.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Črna vdova

16.07.2021


Film gotovo ni eden najboljših Marvelovih filmov, a vseeno prinaša to, kar se od njega pričakuje – dobri dve uri akcije, pikrega humorja in tudi rahle družbene kritike

Črna vdova bi pred desetletjem, ko se je pojavila ideja o njej kot prvem celovečernem filmu, posvečenem stripovski junakinji, najbrž lahko krepko pretresla vsaj filmski svet največjih oboževalcev, danes pa samo popravlja zamujeno.

Obravnava zgodbo verjetno najbolj skrivnostne od prvotnih Maščevalcev Nataše Romanoff, znane kot Črna vdova. Dogajanje je časovno umeščeno med filma Stotnik Amerika: Civilna vojna in Maščevalci: Brezmejna vojna, torej v čas, ko so se medsebojni odnosi v skupini teh posebnih superjunakov nekoliko ohladili in ga zato preživljajo bolj vsak na svojem koncu sveta. Nataša se umakne na Norveško, a njen mir seveda ne traja prav dolgo. Pot jo popelje naravnost na družinsko srečanje in k razreševanju svojih otroških travm. Oboje seveda vključuje veliko – ponekod kar preveč – drznih akcijskih prizorov in bolj ali manj posrečenih besednih dovtipov, značilnih za vse Marvelove filme.

Kot že rečeno, pred desetletjem bi bil celovečerni film z vznemirljivim vpogledom v »resnično« življenje edine Maščevalke sveža in dobrodošla filmska stvaritev. Pa ne le zato, ker bi postal to prvi visokoproračunski film z žensko stripovsko junakinjo v glavni vlogi, čast, ki jo je potem leta 2017 pobral film Čudežna ženska konkurenčnega DC vesolja, ampak predvsem zaradi vseh dogodkov, ki so se v tako imenovani tretji fazi Marvelove Neskončne sage zgodile pozneje, predvsem ob koncu Maščevalcev. Spremljanje epizode življenja junakinje, ko vnaprej vemo, kako se je njena pot in pot nekaterih njenih najtesnejših sodelavcev končala, hočeš nočeš pusti določen grenak priokus in tudi občutek, da film ni samo nekoliko pozno posvetilo Črni vdovi, ampak bolj nekakšen most, povezava s četrto fazo Marvelovega filmskega vesolja, ki šele nastaja.

K temu poleg zelo očitnega namiga v kratki sceni po odjavni špici napeljuje predvsem uvedba lika Jelene, Natašine sestre, ki je prav tako kot ona neusmiljena in izurjena morilka, vredna, da morda nekoč v prihodnosti obuje sestrine čevlje. Prav Jelena pa se po svoje zdi tudi največji spodrsljaj ustvarjalcev filma Črna vdova z režiserko Cate Shortland na čelu. Ne, ker bi bil lik slabo vpeljan ali Florence Pugh slaba igralska izbira – ravno obratno: oboje je tako posrečeno, vznemirljivo in zanimivo, da zasenči celo glavno junakinjo, ki jo seveda tudi zdaj igra Scarlett Johansson, in ji, težko da povsem načrtovano in namerno, ukrade precej pozornosti.

Črna vdova, o vsebini katere je zaradi številnih možnih kvarnikov težko povedati kaj več, gotovo ni eden najboljših Marvelovih filmov, a vseeno prinaša to, kar se od njega pričakuje – dobri dve uri akcije, pikrega humorja in tudi rahle družbene kritike, predvsem pa končno čisto spodoben samostojen celovečerni film o edini superjunakinji med izvornimi Maščevalci. Pa čeprav nekoliko prepozno.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov