Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arnon Grunberg: Dobri možje

19.07.2021

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Barbara Zupan.

Prevedla: Mateja Seliškar Kenda; Ljubljana : Cankarjeva založba, 2020

Takoj na začetku naj omenim: kdor je na lovu za osvežujočim branjem, naj se vsekakor loti raziskovanja nizozemske literarne krajine. In kdor želi v njej zatavati globlje, naj seže po literaturi Arnona Grunberga, enega najbolj neobičajnih in ustvarjalnih nizozemskih pisateljev, ki se v svojem leposlovnem (in tudi raziskovalno-novinarskem) pisanju brez zadržkov podaja v odrinjene predele človekove narave. O tem smo se lahko prepričali že v dveh doslej prevedenih romanih, Plavi ponedeljki in Tirza, še dodaten korak v skrajno pa stori roman Dobri možje, kjer tako imenovano dobro kot maska duši eksistencialna vprašanja o družini in njeni dediščini, potlačenem libidu, ujetosti v neizrazito in neizraženo identiteto in prikriti družbeni ksenofobiji.

Glavni lik zgodbe je Geniek Janowski, prebivalec pustega nizozemskega mesta, izstopajoč le po svoji višini. Ker je zanj najvišje dobro ''biti dober'', želi ustreči vsem in živi neuporno, dopuščajoče: tako na primer dopušča, da ga doma in v službi kličejo po vzdevku, Poljak, da žena ''logorejsko'' ubeseduje direktive, po katerih mora potekati zakonsko in družinsko življenje, in ker hoče pripadati svoji gasilski četi C, plemenitemu reševalskemu cehu, presliši zbadljivke na svoj račun. Še najbolj aktiven je Poljak v odnosu do starejšega sina, zaprtega najstnika brez prijateljev, kateremu kupi ponija v upanju, da ga bo ljubezen do živali ozdravila nenadzorovanega izločanja blata in ga odprla življenju in svetu.

Čeprav ima Poljak z življenjem le najboljše namene, kar si sam pri sebi tudi hipnotično ponavlja, mu ravno Življenje spodnese tla pod nogami. Po samomoru starejšega sina in po zakolu njegovega ponija, ga pred notranjim razpadom obvaruje ozek samostanski kurnik, kamor se stlači za pokoro, po ženinem odhodu pa se odloči spet ljubiti in čeprav se zdi, da bo z ukrajinsko nevesto in mlajšim sinom zaživel novo srečo, mu poskus novih začetkov brutalno odrečejo prav njegovi sogasilci, po lastni presoji dobri fantje s srcem na pravem mestu.

Roman Dobri možje je poln grotesknih in absurdnih zapletov, a se niti v enem trenutku ne začne krhati, še več – kljub njim ali zaradi njih pridobi na svoji verodostojnosti, za takšno pisanje pa sta potrebna posebna pisateljska moč in talent. Dodatni odliki sta mojstrsko ustvarjeno občutje stalno prisotne prikrite grožnje in dobro tempiran humor, ob katerem sicer bralec ne ve, ali bi se zjokal ali smejal, vendar prasne v smeh, ko denimo Poljaka in ostale nizozemske snubce spremlja na poti v Kijev, kjer se s kandidatkami sestanejo v sobi poleg shoda vojnih invalidov.

Dobri možje je radikalno osvežujoč roman, in avtor Arnon Grunberg vrhunski romanopisec, ki v tekočem jeziku in s čutom za dramaturgijo, v dobro zastavljenem ritmu zadrževanja in stopnjevanja, pove zgodbo o padcu slehernika, ki, kot se pogosto zgodi, pomeni tudi njegovo prebujenje, ko mu resnično vse prekipi.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Arnon Grunberg: Dobri možje

19.07.2021

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Barbara Zupan.

Prevedla: Mateja Seliškar Kenda; Ljubljana : Cankarjeva založba, 2020

Takoj na začetku naj omenim: kdor je na lovu za osvežujočim branjem, naj se vsekakor loti raziskovanja nizozemske literarne krajine. In kdor želi v njej zatavati globlje, naj seže po literaturi Arnona Grunberga, enega najbolj neobičajnih in ustvarjalnih nizozemskih pisateljev, ki se v svojem leposlovnem (in tudi raziskovalno-novinarskem) pisanju brez zadržkov podaja v odrinjene predele človekove narave. O tem smo se lahko prepričali že v dveh doslej prevedenih romanih, Plavi ponedeljki in Tirza, še dodaten korak v skrajno pa stori roman Dobri možje, kjer tako imenovano dobro kot maska duši eksistencialna vprašanja o družini in njeni dediščini, potlačenem libidu, ujetosti v neizrazito in neizraženo identiteto in prikriti družbeni ksenofobiji.

Glavni lik zgodbe je Geniek Janowski, prebivalec pustega nizozemskega mesta, izstopajoč le po svoji višini. Ker je zanj najvišje dobro ''biti dober'', želi ustreči vsem in živi neuporno, dopuščajoče: tako na primer dopušča, da ga doma in v službi kličejo po vzdevku, Poljak, da žena ''logorejsko'' ubeseduje direktive, po katerih mora potekati zakonsko in družinsko življenje, in ker hoče pripadati svoji gasilski četi C, plemenitemu reševalskemu cehu, presliši zbadljivke na svoj račun. Še najbolj aktiven je Poljak v odnosu do starejšega sina, zaprtega najstnika brez prijateljev, kateremu kupi ponija v upanju, da ga bo ljubezen do živali ozdravila nenadzorovanega izločanja blata in ga odprla življenju in svetu.

Čeprav ima Poljak z življenjem le najboljše namene, kar si sam pri sebi tudi hipnotično ponavlja, mu ravno Življenje spodnese tla pod nogami. Po samomoru starejšega sina in po zakolu njegovega ponija, ga pred notranjim razpadom obvaruje ozek samostanski kurnik, kamor se stlači za pokoro, po ženinem odhodu pa se odloči spet ljubiti in čeprav se zdi, da bo z ukrajinsko nevesto in mlajšim sinom zaživel novo srečo, mu poskus novih začetkov brutalno odrečejo prav njegovi sogasilci, po lastni presoji dobri fantje s srcem na pravem mestu.

Roman Dobri možje je poln grotesknih in absurdnih zapletov, a se niti v enem trenutku ne začne krhati, še več – kljub njim ali zaradi njih pridobi na svoji verodostojnosti, za takšno pisanje pa sta potrebna posebna pisateljska moč in talent. Dodatni odliki sta mojstrsko ustvarjeno občutje stalno prisotne prikrite grožnje in dobro tempiran humor, ob katerem sicer bralec ne ve, ali bi se zjokal ali smejal, vendar prasne v smeh, ko denimo Poljaka in ostale nizozemske snubce spremlja na poti v Kijev, kjer se s kandidatkami sestanejo v sobi poleg shoda vojnih invalidov.

Dobri možje je radikalno osvežujoč roman, in avtor Arnon Grunberg vrhunski romanopisec, ki v tekočem jeziku in s čutom za dramaturgijo, v dobro zastavljenem ritmu zadrževanja in stopnjevanja, pove zgodbo o padcu slehernika, ki, kot se pogosto zgodi, pomeni tudi njegovo prebujenje, ko mu resnično vse prekipi.


02.11.2020

Alma Karlin: Daljna ženska

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Mateja Perpar.


02.11.2020

Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Barbara Zupan


26.10.2020

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Jure Franko.


26.10.2020

Uroš Zupan: Sanjska knjuiga

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Maja Moll in Jure Franko.


26.10.2020

Marija Pirjevec: Tržaška branja

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere Jure Franko.


26.10.2020

Tončka Stanonik: Najina dvojina

Avtoric recenzije Marica Škorjanec Bere Maja Moll.


19.10.2020

Patrizia Cavalli: Ti lepi dnevi

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.


19.10.2020

Renata Salecl: Človek človeku virus in Tomaž Grušovnik: Karantenozofija

Avtorica recenzije: Marija Švajcner Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.


19.10.2020

F. H. Naji: Zadnji gozd

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Lidija Hartman.


16.10.2020

MGL - Polly Stenham: Ta obraz

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Polly Stenham: Ta obraz That Face, 2007 drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 15. oktober 2020 prevajalka Eva Mahkovic režiserka Tijana Zinajić dramaturginja Eva Mahkovic scenografka Urša Vidic kostumograf Matic Hrovat avtor izbora glasbe Gregor Andolšek lektor Martin Vrtačnik oblikovalec zvoka Sašo Dragaš oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik igrajo Tjaša Železnik, Ana Pavlin, Matej Zemljič k. g., Gregor Gruden, Lara Wolf, Lucija Harum k. g. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno uprizorili dramo angleške avtorice Polly Stenham z naslovom Ta obraz; z besedilom, ki ga je komaj devetnajstletna napisala leta 2007, je takoj zbudila pozornost. Igro o enkratno nesrečni družini je prevedla Eva Mahkovic, režirala je Tijana Zinajić, ki je prvi izvedbi na pot povedala, da nekateri starši pač nikoli dovolj ne odrastejo, ne postanejo dovolj zreli, da bi bili starši; živijo naprej s svojo bolečino, s svojimi frustracijami, psihično boleznijo … in poškodujejo svoje otroke. Predpremiero si je ogledala Staša Grahek. Na fotografiji: Ana Pavlin, Tjaša Železnik, Matej Zemljič in Gregor Gruden Fotograf: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/program/predstave/ta-obraz/


16.10.2020

Filharmonični klasični koncerti 1

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


12.10.2020

Aleksander Peršolja: Poklekni in moli bogovom

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


12.10.2020

Sarival Sosič: Sin in sin

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


12.10.2020

Jenny Erpenbeck: Ob koncu dni

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


12.10.2020

Uroš Zupan: Arheologija sedanjosti

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere Jure Franko.


12.10.2020

Simona Semenič: Lepa kot slika

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


12.10.2020

Wajdi Mouawad: Vsi ptice

Mini teater, Festival Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj / premiera 11.10.2020 Prevajalec v slovenščino: Ignac Fock Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Diana Koloini Scenograf: Aleksandar Denić Kostumograf: Alan Hranitelj Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovanje luči in video: Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte Lektor: Jože Faganel Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografije: Slavica Janošević Šepetalka: Nika Korenjak Oblikovalec zvoka: Igor Mitrov Vodja luči: Matej Primec Garderoberka: Elleke van Elde Fotografinja: Barbara Čeferin Oblikovanje in fotografija programa in plakata: Toni Soprano Meneglejte Igrajo: Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak, Lina Akif V Križevniški cerkvi so sinoči premierno uprizorili veliko koprodukcijo Mini teatra, Festivala Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj. Specifični ambient je postal prizorišče predstave Vsi ptice, ki jo je po besedilu enega najprodornejših sodobnih gledaliških ustvarjalcev, Wajdija Mouawada, režiral Ivica Buljan. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Barbara Čeferin


11.10.2020

Lepa kot slika

Lepa kot slika ima naslov najnovejše odrsko delo dramatičarke, pisateljice in performerke Simone Semenič. Premierno je bilo izvedeno v sklopu 26. festivala Mesto žensk. V Stari mestni elektrarni si ga je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Arjan Pregl: Gobelin, 2020, rekvizit za performans Simone Semenič Lepa kot slika. Produkcija Mesto žensk


09.10.2020

Padati

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.10.2020

Rumena Božarovska: Moj mož

Napoved: Na velikem odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči druga premiera v novi sezoni. Devet igralk je nastopilo v krstni uprizoritvi odrske priredbe zgodb makedonske pisateljice Rúmene Bužárovske Moj mož. Avtorici priredbe sta prevajalka Ana Duša in režiserka Ivana Djilas, na premieri je bila Tadeja Krečič: Drama SNG Drama Ljubljana, veliki oder 8. 10. 2020 Rumena Božarovska: Moj mož Prevod: Ana Duša Režija: Ivana Djilas Koreografinja in asistentka režije: Maša Kagao Knez Dramaturginja: Ana Duša Lektorica: Klasja Kovačič Scenografinja: Sara Slivnik Kostumografinja: Jelena Prokovič Avtor glasbe: Boštjan Gombač Oblikovalka svetlobe: Mojca Sarjaš Asistentka režiserke: Nika Korenjak Asistentka kostumografije: Katarina Štravs Igrajo: Iva Babić, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Maruša Majer, Saša Pavček in Barbara Žefran Foto: PEter Uhan


Stran 62 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov