Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.
Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film
Ruski režiser Ilya Naishuller je pot filmskega ustvarjalca začel kot marsikateri mladenič s sanjami o globalnem uspehu. Leta 2010 je posnel prve videospote za svojo rokovsko skupino Biting Elbows in po zaslugi takrat vedno bolj demokratizirane spletne distribucije požel veliko pozornosti med ljubitelji glasbe po vsem svetu. Njegovi videi so na YouTubu prejeli na milijone ogledov predvsem zaradi režiserjevega drznega sloga, ki je vključeval zelo prepoznavno estetsko potezo – snemanje akcijskih prizorov iz prvoosebne perspektive v slogu strelskih računalniških iger. Naishuller je potem ta koncept leta 2015 razširil v celovečerni prvenec Hardcore Henry, pri katerem je svoje bravure prvič razkazal na zahtevnem ameriškem tržišču. Njegov drugi celovečerni film Nihče je te dni na ogled v slovenskih multipleksih in tudi ta film že v prvih minutah pokaže jasno željo po nadaljevanju režiserjevega hitrega vzpona.
V filmu Nihče smo postavljeni v vsakdan Hutcha Mansella (igra ga Bob Odenkirk), na videz običajnega družinskega očeta, ki se sooči z velikim osebnim ponižanjem, ko med vlomom v družinsko hišo ne pomaga svojemu sinu pri prerivanju z vlomilci. Možakar se odloči narediti konec svojemu konformizmu in se na lastno pest odpravi poiskat storilce. Nadaljnji potek pripovedi po marsičem spominja na Cronenbergovo Senco preteklosti (A History of Violence, 2005), a v resnici je Naishullerjev namen vendarle nekoliko drugačen. 37-letni režiser namreč tudi tukaj predvsem nadaljuje svoje divje vizualno raziskovanje akcijskega žanra. Nihče se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film, v katerem so zlikovci, pripadniki ruskega podzemlja, daleč od romantiziranih negativcev, saj gre za neizprosne grobijane brez najmanjšega kančka sočutja. Prej kot da bi Naishuller zares želel slediti Cronenbergovemu filmu, kaže očitno namero, da bi se priključil izročilu žanrskih režiserjev z nagnjenjem k nasilju, kot so Takashi Miike, Park Chan-wook in Quentin Tarantino.
Pri filmu Nihče pa vendarle v oči najbolj zbode dejstvo, da Naishuller z njim dejansko uspe preseči oznako enodimenzinalnega akcionerja ter sestaviti dovršen film na nivoju omenjenih mojstrov žanra. Celovečerec namreč odlikuje tudi zelo dobro napisan scenarij Dereka Kolstada, ustvarjalca franšize John Wick, izvrstna fotografija ter nenazadnje še eno izvrstna igralska izvedba Boba Odenkirka. Kljub multipleksovski umeščenosti filma gre za presenetljivo zaokrožen film, ki mu sicer manjka kanček izvirnosti, da bi se zares prebil med polnovredne mojstrovine, z vidika tehnične dovršenosti in igrivosti pa je naravnost sijajen. Ruski režiser je desetletje po svojih videospotovskih začetkih tako že vstopil med režiserske velemojstre in ima vse možnosti, da bo v naslednjem desetletju še bolj velikopotezno soustvarjal ameriški in svetovni žanrski film.
Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film.
Film se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film
Ruski režiser Ilya Naishuller je pot filmskega ustvarjalca začel kot marsikateri mladenič s sanjami o globalnem uspehu. Leta 2010 je posnel prve videospote za svojo rokovsko skupino Biting Elbows in po zaslugi takrat vedno bolj demokratizirane spletne distribucije požel veliko pozornosti med ljubitelji glasbe po vsem svetu. Njegovi videi so na YouTubu prejeli na milijone ogledov predvsem zaradi režiserjevega drznega sloga, ki je vključeval zelo prepoznavno estetsko potezo – snemanje akcijskih prizorov iz prvoosebne perspektive v slogu strelskih računalniških iger. Naishuller je potem ta koncept leta 2015 razširil v celovečerni prvenec Hardcore Henry, pri katerem je svoje bravure prvič razkazal na zahtevnem ameriškem tržišču. Njegov drugi celovečerni film Nihče je te dni na ogled v slovenskih multipleksih in tudi ta film že v prvih minutah pokaže jasno željo po nadaljevanju režiserjevega hitrega vzpona.
V filmu Nihče smo postavljeni v vsakdan Hutcha Mansella (igra ga Bob Odenkirk), na videz običajnega družinskega očeta, ki se sooči z velikim osebnim ponižanjem, ko med vlomom v družinsko hišo ne pomaga svojemu sinu pri prerivanju z vlomilci. Možakar se odloči narediti konec svojemu konformizmu in se na lastno pest odpravi poiskat storilce. Nadaljnji potek pripovedi po marsičem spominja na Cronenbergovo Senco preteklosti (A History of Violence, 2005), a v resnici je Naishullerjev namen vendarle nekoliko drugačen. 37-letni režiser namreč tudi tukaj predvsem nadaljuje svoje divje vizualno raziskovanje akcijskega žanra. Nihče se zelo kmalu prelevi v neizprosen, ultra nasilen akcijski film, v katerem so zlikovci, pripadniki ruskega podzemlja, daleč od romantiziranih negativcev, saj gre za neizprosne grobijane brez najmanjšega kančka sočutja. Prej kot da bi Naishuller zares želel slediti Cronenbergovemu filmu, kaže očitno namero, da bi se priključil izročilu žanrskih režiserjev z nagnjenjem k nasilju, kot so Takashi Miike, Park Chan-wook in Quentin Tarantino.
Pri filmu Nihče pa vendarle v oči najbolj zbode dejstvo, da Naishuller z njim dejansko uspe preseči oznako enodimenzinalnega akcionerja ter sestaviti dovršen film na nivoju omenjenih mojstrov žanra. Celovečerec namreč odlikuje tudi zelo dobro napisan scenarij Dereka Kolstada, ustvarjalca franšize John Wick, izvrstna fotografija ter nenazadnje še eno izvrstna igralska izvedba Boba Odenkirka. Kljub multipleksovski umeščenosti filma gre za presenetljivo zaokrožen film, ki mu sicer manjka kanček izvirnosti, da bi se zares prebil med polnovredne mojstrovine, z vidika tehnične dovršenosti in igrivosti pa je naravnost sijajen. Ruski režiser je desetletje po svojih videospotovskih začetkih tako že vstopil med režiserske velemojstre in ima vse možnosti, da bo v naslednjem desetletju še bolj velikopotezno soustvarjal ameriški in svetovni žanrski film.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Neveljaven email naslov