Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glavni junak

13.08.2021


Film je zelo tipičen multipleksovski izdelek brez vidnejših artističnih ambicij, namesto tega se trudi predvsem – zabavati.

Človek je percepcijo sveta okoli sebe venomer razlagal s pomočjo najnovejših tehnoloških dosežkov svojega časa – v antiki z izumi za krotitev naravnih elementov, v srednjem veku s pomočjo religije, v poznejših stoletjih vse bolj v skladu z medicinskimi, astronomskimi in mehanskimi dognanji. V današnjem času digitalne tehnologije je prevladujoča analogija tista računalniške simulacije in v tem slogu je film Glavni junak še eden v vrsti popkulturnih izdelkov, ki se poigravajo s hipotezo, da smo ljudje ujeti v svojevrstne digitalne sanje. A če sta film Matrica (1999) in serija Črno ogledalo (2011) ponudila celovit filozofski in sociološki razmislek o posledicah te tehnologije, pa so ambicije tega filma z Ryanom Reynoldsom v glavni vlogi nekoliko nižje.

Glavni junak je namreč zelo tipičen multipleksovski izdelek brez vidnejših artističnih ambicij, namesto tega se trudi predvsem – zabavati. Film režiserja Shawna Levyja je sicer na standardno visokem produkcijskem nivoju z veliko dodelanih digitalnih animacij, pa vendar je očitno, da so se ustvarjalci pri pisanju scenarija zanašali na nerazgledanost mlajšega ciljnega občinstva. Namesto da bi pripoved razvijala svojo pot, namreč iz prizora v prizor kopira motive iz klasičnih filmov, kot so Oni živijo (1988) Johna Carpenterja, Neskončni dan (1993) Harolda Ramisa in Trumanov šov (1998) Petra Weira.  Film se tako zateče v zelo tipičen avtomatizem ameriških komercialnih filmov, ko protagoniste prikaže kot predstavnike ameriških povprečnežev. Ti kot predstavniki nižjega srednjega razreda z zavidanjem gledajo na uspešnejše in bogatejše posameznike in si želijo, da bi tudi sami postali takšni. Če je ameriški sen nekaj, kar za večino teh ljudi v resničnosti ostane neizpolnjena želja, nam filmi kot Glavni junak ponujajo vsaj začasno in virtualno zadovoljitev, da je v ameriški družbi danes kaj takšnega še dosegljivo vsem. Ne glede na to, ali gre pri tem recikliranju mnogokrat videnih izpeljav za namensko ali nehoteno potezo, je spopadanje s to tematiko zamujena priložnost, sploh glede na to, da ravno razmišljanje o bližnji prihodnosti tovrstne filme dela tako zanimive. Glavni junak se tako gleda predvsem kot površinsko zabavljaški film na temo igričarske industrije, ki daje vtis, da se niti ne želi postaviti ob bok boljšim filmom svojega žanra.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Glavni junak

13.08.2021


Film je zelo tipičen multipleksovski izdelek brez vidnejših artističnih ambicij, namesto tega se trudi predvsem – zabavati.

Človek je percepcijo sveta okoli sebe venomer razlagal s pomočjo najnovejših tehnoloških dosežkov svojega časa – v antiki z izumi za krotitev naravnih elementov, v srednjem veku s pomočjo religije, v poznejših stoletjih vse bolj v skladu z medicinskimi, astronomskimi in mehanskimi dognanji. V današnjem času digitalne tehnologije je prevladujoča analogija tista računalniške simulacije in v tem slogu je film Glavni junak še eden v vrsti popkulturnih izdelkov, ki se poigravajo s hipotezo, da smo ljudje ujeti v svojevrstne digitalne sanje. A če sta film Matrica (1999) in serija Črno ogledalo (2011) ponudila celovit filozofski in sociološki razmislek o posledicah te tehnologije, pa so ambicije tega filma z Ryanom Reynoldsom v glavni vlogi nekoliko nižje.

Glavni junak je namreč zelo tipičen multipleksovski izdelek brez vidnejših artističnih ambicij, namesto tega se trudi predvsem – zabavati. Film režiserja Shawna Levyja je sicer na standardno visokem produkcijskem nivoju z veliko dodelanih digitalnih animacij, pa vendar je očitno, da so se ustvarjalci pri pisanju scenarija zanašali na nerazgledanost mlajšega ciljnega občinstva. Namesto da bi pripoved razvijala svojo pot, namreč iz prizora v prizor kopira motive iz klasičnih filmov, kot so Oni živijo (1988) Johna Carpenterja, Neskončni dan (1993) Harolda Ramisa in Trumanov šov (1998) Petra Weira.  Film se tako zateče v zelo tipičen avtomatizem ameriških komercialnih filmov, ko protagoniste prikaže kot predstavnike ameriških povprečnežev. Ti kot predstavniki nižjega srednjega razreda z zavidanjem gledajo na uspešnejše in bogatejše posameznike in si želijo, da bi tudi sami postali takšni. Če je ameriški sen nekaj, kar za večino teh ljudi v resničnosti ostane neizpolnjena želja, nam filmi kot Glavni junak ponujajo vsaj začasno in virtualno zadovoljitev, da je v ameriški družbi danes kaj takšnega še dosegljivo vsem. Ne glede na to, ali gre pri tem recikliranju mnogokrat videnih izpeljav za namensko ali nehoteno potezo, je spopadanje s to tematiko zamujena priložnost, sploh glede na to, da ravno razmišljanje o bližnji prihodnosti tovrstne filme dela tako zanimive. Glavni junak se tako gleda predvsem kot površinsko zabavljaški film na temo igričarske industrije, ki daje vtis, da se niti ne želi postaviti ob bok boljšim filmom svojega žanra.


07.03.2022

Dino Pešut: Očetov sinko

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere: Jure Franko


07.03.2022

Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.


04.03.2022

Batman

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.03.2022

O naključju in domišljiji

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Prvi sneg

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Cyrano

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Uncharted

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.03.2022

Iskre v času: Svetovni računalniški podvig

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.02.2022

Evald Flisar: Nevidni otrok

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Barbara Zupan.


28.02.2022

ur. Alenka Veler in Andrej Ilc: Draga Kristina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


28.02.2022

Sergej Lebedjev: Dežela pozabe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


28.02.2022

Aleš Mustar: K(o)ronika

Avtor recenzije: Peter Semolič Bere: Jure Franko


27.02.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Temnica

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.02.2022

Niklas Radström: Smrtno resno

V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič


24.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si


23.02.2022

Skrivno društvo KRVZ

Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL


22.02.2022

Zgodba o ljubezni in ženskah v svetu, ki ga vodijo moški

Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.


21.02.2022

Jedrt Lapuh Maležič: Napol morilke

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Barbara Zupan


21.02.2022

Franci Novak: Obvoz

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jure Franko.


Stran 43 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov