Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marcel Štefančič: Slovenski sen

06.09.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : UMco, 2021

Filmski kritik in esejist Marcel Štefančič jr. nas v novi zbirki esejev Slovenski sen s podnaslovom Eseji o nas poskuša pripeljati pred ogledalo. Zdi se, kot da želi podati sliko nas samih in seveda o številnih slovenskih markantnih umetnikih, ki so bili zlasti v prejšnjem stoletju pomembni predvsem zunaj meja. Pri tem ne gre spregledati, da je največ govora o filmskih sanjah in uresničevanju ambicij. Ali pa tudi ne zaradi varnejše in bolj gotove poti v domačem okolju. Slovenski film je tako vse kaj drugega kot dolgočasen, in to dokazovanje Štefančiču tudi uspe, prav tako pa tudi razkazovanje zamolčanih podrobnosti cineastov, ki pritegnejo filmofile.

A eseji ne govorijo le o filmskem svetu. Dvakratni Rožančev nagrajenec nas v svojem hitrem slogu naštevanja in razvijanja tez prepriča tudi drugače. Eseji v knjigi Slovenski sen namreč obravnavajo več tem, poznavalsko o literaturi in filozofiji ter cinično o politiki in njeni zgodovini. Že skoraj pokroviteljski pa so eseji o športu. Pa vendar, težko se je izogniti navdušenju nad športnimi uspehi in slovitostjo ekipnega in individualnega športa. Ne gre spregledati avtorjeve angažiranosti, polemičnosti, ki jo z nizanjem najrazličnejših primerov vpleta v svoje eseje. Prikaže nam tudi večno moč patriarhata in ranljivost žensk. Tistih, ki so zaradi deliktov pristale v zaporu. Tistih, ki jim resocializacija gre teže, ker so pač preprosto ženske. Prav omenjena tema nam pokaže Štefančičev razmislek, ki ga družba še vedno tabuira. In žensko na robu še bolj potiska v ozadje ali pa jo obsoja.

Vsaka od prej naštetih tem je razdelana. Že v uvodu se za najbolj smiselno izkaže primerjalna analiza, ki se nato osredotoči na primere na Slovenskem. Ti se začnejo s primerom in nadaljujejo s preneseno primerjavo slovenskega vzorca. Včasih je že mogoče občutiti, da gre za pretirano posploševanje in stereotipe, hitro pa se izkaže, da je to pretiravanje bolj ali manj ironično.

Ponekod se zdi, da želi Štefančič poudariti, da je bilo naše kazanje težav v družbi korak pred drugimi ali pa da imamo kljub svoji majhnosti veliko talentov. Pa vendar ne gre spregledati niti kritičnosti o kompleksih povprečnih Slovencev in Slovenk. O osebnostni krizi, slabi samopodobi, samopoškodovanju in nasilju nad drugimi. Štefančič nakaže, da je bil slovenski narod poln nasilja že daleč v zgodovini, ne le v obdobju koronakrize. V eseje vpleta tako zgodovinskost kot aktualnost, vseskozi pa s citati iz del Ivana Cankarja smiselno prepleta vso problematiko slovenske identitete. Vendar pa se poraja vprašanje o avtorjevem enotnem pogledu na anonimnega moralnega sporneža in uspešnega nagrajenega ustvarjalca, ki zagovarja ali izvaja zločine. Pri tem je Štefančič nekoliko protisloven.

Posebno dovršeni so spomini na znane Slovence in Slovenke. Slovenski sen se že začne z esejem o Alešu Debeljaku, pretresljivem pogledu v življenje izjemnega pesnika in Štefančičevega študijskega sopotnika in sosanjalca o umetniški poti. V teh esejih nam Štefančič podaja biografije in karierne poti posameznih izjemnih ustvarjalcev. Napisani so z veliko mero spoštljivosti in vpogledi v njihova življenja in zgodovinske okoliščine. Gre predvsem za pomembne filmske umetnike, nagrajene in iskane ustvarjalce tudi na tujem. Štefančič nam pokaže njihovo energijo, značaj, pišmeuhovostvo ali delikventnost, s katerimi so pretresali ali pa navduševali.

Zbirka esejev Marcela Štefančiča Slovenski sen predvsem dobro poudarja različne problematike. Ne spregleda filma, predvsem slovenskega in še vedno posrečeno aktualizira in citira Ivana Cankarja. Obravnava nasilje, zapostavljenost žensk na obrobju in neusmiljen politični sistem. Pri zadnjem omenjenem je vredno poudariti najsrhljivejši esej o grozljivem Odilu Globočniku. V posameznih esejih je očitna avtorjeva načitanost, ki pa v nekaterih primerih zaide v obsežno naštevanje poznavanja dejstev. S prav posebnim občutkom pa so napisani spominski eseji znanih, prezgodaj umrlih slovenskih ustvarjalcev. Pri tem se pokaže Štefančičeva tenkočutnost, ne samo navdušenost in poudarjanje briljantnosti ali kritičnosti do obravnavane osebe.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marcel Štefančič: Slovenski sen

06.09.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : UMco, 2021

Filmski kritik in esejist Marcel Štefančič jr. nas v novi zbirki esejev Slovenski sen s podnaslovom Eseji o nas poskuša pripeljati pred ogledalo. Zdi se, kot da želi podati sliko nas samih in seveda o številnih slovenskih markantnih umetnikih, ki so bili zlasti v prejšnjem stoletju pomembni predvsem zunaj meja. Pri tem ne gre spregledati, da je največ govora o filmskih sanjah in uresničevanju ambicij. Ali pa tudi ne zaradi varnejše in bolj gotove poti v domačem okolju. Slovenski film je tako vse kaj drugega kot dolgočasen, in to dokazovanje Štefančiču tudi uspe, prav tako pa tudi razkazovanje zamolčanih podrobnosti cineastov, ki pritegnejo filmofile.

A eseji ne govorijo le o filmskem svetu. Dvakratni Rožančev nagrajenec nas v svojem hitrem slogu naštevanja in razvijanja tez prepriča tudi drugače. Eseji v knjigi Slovenski sen namreč obravnavajo več tem, poznavalsko o literaturi in filozofiji ter cinično o politiki in njeni zgodovini. Že skoraj pokroviteljski pa so eseji o športu. Pa vendar, težko se je izogniti navdušenju nad športnimi uspehi in slovitostjo ekipnega in individualnega športa. Ne gre spregledati avtorjeve angažiranosti, polemičnosti, ki jo z nizanjem najrazličnejših primerov vpleta v svoje eseje. Prikaže nam tudi večno moč patriarhata in ranljivost žensk. Tistih, ki so zaradi deliktov pristale v zaporu. Tistih, ki jim resocializacija gre teže, ker so pač preprosto ženske. Prav omenjena tema nam pokaže Štefančičev razmislek, ki ga družba še vedno tabuira. In žensko na robu še bolj potiska v ozadje ali pa jo obsoja.

Vsaka od prej naštetih tem je razdelana. Že v uvodu se za najbolj smiselno izkaže primerjalna analiza, ki se nato osredotoči na primere na Slovenskem. Ti se začnejo s primerom in nadaljujejo s preneseno primerjavo slovenskega vzorca. Včasih je že mogoče občutiti, da gre za pretirano posploševanje in stereotipe, hitro pa se izkaže, da je to pretiravanje bolj ali manj ironično.

Ponekod se zdi, da želi Štefančič poudariti, da je bilo naše kazanje težav v družbi korak pred drugimi ali pa da imamo kljub svoji majhnosti veliko talentov. Pa vendar ne gre spregledati niti kritičnosti o kompleksih povprečnih Slovencev in Slovenk. O osebnostni krizi, slabi samopodobi, samopoškodovanju in nasilju nad drugimi. Štefančič nakaže, da je bil slovenski narod poln nasilja že daleč v zgodovini, ne le v obdobju koronakrize. V eseje vpleta tako zgodovinskost kot aktualnost, vseskozi pa s citati iz del Ivana Cankarja smiselno prepleta vso problematiko slovenske identitete. Vendar pa se poraja vprašanje o avtorjevem enotnem pogledu na anonimnega moralnega sporneža in uspešnega nagrajenega ustvarjalca, ki zagovarja ali izvaja zločine. Pri tem je Štefančič nekoliko protisloven.

Posebno dovršeni so spomini na znane Slovence in Slovenke. Slovenski sen se že začne z esejem o Alešu Debeljaku, pretresljivem pogledu v življenje izjemnega pesnika in Štefančičevega študijskega sopotnika in sosanjalca o umetniški poti. V teh esejih nam Štefančič podaja biografije in karierne poti posameznih izjemnih ustvarjalcev. Napisani so z veliko mero spoštljivosti in vpogledi v njihova življenja in zgodovinske okoliščine. Gre predvsem za pomembne filmske umetnike, nagrajene in iskane ustvarjalce tudi na tujem. Štefančič nam pokaže njihovo energijo, značaj, pišmeuhovostvo ali delikventnost, s katerimi so pretresali ali pa navduševali.

Zbirka esejev Marcela Štefančiča Slovenski sen predvsem dobro poudarja različne problematike. Ne spregleda filma, predvsem slovenskega in še vedno posrečeno aktualizira in citira Ivana Cankarja. Obravnava nasilje, zapostavljenost žensk na obrobju in neusmiljen politični sistem. Pri zadnjem omenjenem je vredno poudariti najsrhljivejši esej o grozljivem Odilu Globočniku. V posameznih esejih je očitna avtorjeva načitanost, ki pa v nekaterih primerih zaide v obsežno naštevanje poznavanja dejstev. S prav posebnim občutkom pa so napisani spominski eseji znanih, prezgodaj umrlih slovenskih ustvarjalcev. Pri tem se pokaže Štefančičeva tenkočutnost, ne samo navdušenost in poudarjanje briljantnosti ali kritičnosti do obravnavane osebe.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


04.02.2022

Titan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.02.2022

Ulica nočnih mor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.02.2022

Aleksander Gadžijev navdušil publiko 2. koncerta 5. Zimskega festivala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.01.2022

Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.


31.01.2022

Željko Kozinc: Ledina neba

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


28.01.2022

Vzporedni materi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Električno življenje Louisa Waina

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.01.2022

Sally Potter: Party

Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:


24.01.2022

Kristina Kočan: Selišča

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Barbara Zupan.


24.01.2022

Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič


24.01.2022

Boris Kolar: Potopimo Islandijo

Avtorira recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


21.01.2022

Zastoj

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


17.01.2022

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


Stran 45 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov