Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

25.10.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Prevedel Borut Kraševec; Ljubljana : LUD Literatura, 2021

Dvestota obletnica rojstva je bila skrajni čas, da v slovenščini dobimo prvo kritično biografijo Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ruska literarna zgodovinarka Ljudmila Saraskina se je njegovega življenja lotila pedantno, širokopotezno, lahko rečemo, da dobrih sedemsto strani obseženo besedilo popiše velikana psihološkega realizma, kot mu gre; konec koncev se ne bi spodobilo, da bi bila biografija Dostojevskega krajša kot njegovi veliki romani.

Življenja piscev klasične dobe nemalokrat dojemamo s klišeji: nesrečne ljubezni, hiranje za jetiko, zasvojenost ali alkoholizem, ki umetnika poženejo v prezgodnjo smrt. Pri Dostojevskem številni klišeji držijo, mučili so ga napadi božjasti, imel je nesrečna romantična razmerja, dvakrat se je poročil, kmalu po rojstvu sta mu umrla dva otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen in na robu eksistence. Toda Dostojevski je bil tudi načelen, nemalokrat protisloven, družbeno angažiran človek, kar ga je skoraj stalo glave; zaradi udeležbe v revolucionarnem krožku Petraševskega so ga leta 1849 obsodili na smrt, čeprav so mu, ironično, očitali nazore, s katerimi niti ni bil solidaren. Stal je že pred strelskim vodom, ko je prišla pomilostitev in prekvalificiranje obsodbe na pet let katorge v Sibiriji.

Posebnost biografije Ljudmile Saraskine (v izvirniku je izšla leta 2011) je tudi v njeni romaneskni kvaliteti. Čeprav je avtorica nanizala kopico prepričljivih interpretacij njegovih del, se knjiga izmenično bere kot triler, analiza ruske duše v odnosu do Evrope ali piščeva neodločnost med ateizmom in versko gorečnostjo, zaradi katere so ga imeli boljševiki za reakcionarja. Preseneča preobrazba njegove zavesti po vrnitvi iz katorge.  Pred obsodbo je bil Dostojevski strasten socialist, ki je v nasprotju s petraševci, zagovorniki socialne mehanike, verjel v socialni duh, po vrnitvi iz Sibirije pa je bil opazen njegov obrat v odnosu do carja in monarhizma. Podredil se mu je kljub obsodbi na smrt in poniževalnemu odnosu do njegovega oficirskega staža, ki mu je dolga leta onemogočal ustvarjalno delo.

Če pomislimo, da Dostojevski skoraj celo desetletje ni smel ustvarjati, pridemo do spoznanja, da je bila to morda največja tragedija njegovega življenja. Po drugi strani nekateri zgodovinarji menijo, da so katorga, poniževanje in trpljenje koristile njegovemu talentu in razvile v njem popolnost psihološke analize. Postal je živčen in razdražljiv,  celo »mazohističen« pisatelj, ves čas je imel velike dolgove, iz katerih so ga reševali predujmi za njegova dela. Najbolje je funkcioniral v »sistemu stalnega dolga«, to »pisanje po sili«, je – kot trdi prevajalec Borut Kraševec - tudi izoblikovalo njegov pisateljski slog, ki zaradi neprestanega  hitenja in lovljenja rokov nikoli ni bil, sploh v primerjavi s Tolstojem, estetsko dovršen. Pač pa je Dostojevski ostal nepresežen v psihološkem smislu, v idejni in duhovni plati. Del te plati je sigurno prinesel iz katorge, kjer je spoznal kopico likov, zgodb razbojnikov in potepuhov. Dostojevski tam morda ni spoznal Rusije, toda spoznal je rusko ljudstvo, tako da tega časa ni dojemal kot povsem izgubljenega. Usoda je naredila še en krog  in mu dala enkratno gradivo za Zapiske iz mrtvega doma, delo, ki mu je po vrnitvi vrnilo nekdanjo slavo in mu dalo mesto, ki si ga v literaturi zasluži.

Biografija Ljudmile Saraskine je izčrpna v marsičem, še posebej aktualna pa je kot idejna in kulturna zgodovina Rusije, katere imperialne težnje je Dostojevski e v poznih letih strastno podpiral. Poraz Rusije v krimski vojni je spremenil njegov svetovni nazor, kritiki so ga razglasili za »cerkveno-monarhističnega imperialista«. Zagrenjen in nacionalno ponižan je bil zaradi vojaškega poraza, razočaran nad egoistično evropsko politiko, med drugim je dolga leta skušal priti do odgovora na vprašanje, ali je Rusija del Evrope. Proti koncu življenja je imel impulzivne reakcije, pomešane s patosom, racionalnemu, pragmatičnemu razumevanju politike je nasproti postavil utopično razumevanje zgodovine. Njegova politična stališča so bila neredko naivna in odtrgana od resničnosti, za še posebej kontroverzno pa lahko danes jemljemo njegovo podporo monarhistični oblasti, češ da

»edina v svoji visoki nepristranskosti lahko ščiti ljudstvo in Rusiji zagotovi največjo svobodo tiska, shodov, veroizpovedi itn.«.

Karkoli si že mislimo o Dostojevskem, enoznačnega odgovora na 700 straneh biografije Ljudmile Saraskine ne bomo našli. Njegova zapuščina je brezmejna, ob literarni dediščini mu lahko pripišemo vsaj še humanizem, iskreno vero v ruski narod in pretanjen duh za pravičnost. Sicer pa je osebnost tega genija, kot je menil zgodovinar Bem, tako ali tako mogoče doumeti samo prek njegovih del.


Ocene

1936 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Ljudmila Saraskina: Dostojevski

25.10.2021

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Prevedel Borut Kraševec; Ljubljana : LUD Literatura, 2021

Dvestota obletnica rojstva je bila skrajni čas, da v slovenščini dobimo prvo kritično biografijo Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Ruska literarna zgodovinarka Ljudmila Saraskina se je njegovega življenja lotila pedantno, širokopotezno, lahko rečemo, da dobrih sedemsto strani obseženo besedilo popiše velikana psihološkega realizma, kot mu gre; konec koncev se ne bi spodobilo, da bi bila biografija Dostojevskega krajša kot njegovi veliki romani.

Življenja piscev klasične dobe nemalokrat dojemamo s klišeji: nesrečne ljubezni, hiranje za jetiko, zasvojenost ali alkoholizem, ki umetnika poženejo v prezgodnjo smrt. Pri Dostojevskem številni klišeji držijo, mučili so ga napadi božjasti, imel je nesrečna romantična razmerja, dvakrat se je poročil, kmalu po rojstvu sta mu umrla dva otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen in na robu eksistence. Toda Dostojevski je bil tudi načelen, nemalokrat protisloven, družbeno angažiran človek, kar ga je skoraj stalo glave; zaradi udeležbe v revolucionarnem krožku Petraševskega so ga leta 1849 obsodili na smrt, čeprav so mu, ironično, očitali nazore, s katerimi niti ni bil solidaren. Stal je že pred strelskim vodom, ko je prišla pomilostitev in prekvalificiranje obsodbe na pet let katorge v Sibiriji.

Posebnost biografije Ljudmile Saraskine (v izvirniku je izšla leta 2011) je tudi v njeni romaneskni kvaliteti. Čeprav je avtorica nanizala kopico prepričljivih interpretacij njegovih del, se knjiga izmenično bere kot triler, analiza ruske duše v odnosu do Evrope ali piščeva neodločnost med ateizmom in versko gorečnostjo, zaradi katere so ga imeli boljševiki za reakcionarja. Preseneča preobrazba njegove zavesti po vrnitvi iz katorge.  Pred obsodbo je bil Dostojevski strasten socialist, ki je v nasprotju s petraševci, zagovorniki socialne mehanike, verjel v socialni duh, po vrnitvi iz Sibirije pa je bil opazen njegov obrat v odnosu do carja in monarhizma. Podredil se mu je kljub obsodbi na smrt in poniževalnemu odnosu do njegovega oficirskega staža, ki mu je dolga leta onemogočal ustvarjalno delo.

Če pomislimo, da Dostojevski skoraj celo desetletje ni smel ustvarjati, pridemo do spoznanja, da je bila to morda največja tragedija njegovega življenja. Po drugi strani nekateri zgodovinarji menijo, da so katorga, poniževanje in trpljenje koristile njegovemu talentu in razvile v njem popolnost psihološke analize. Postal je živčen in razdražljiv,  celo »mazohističen« pisatelj, ves čas je imel velike dolgove, iz katerih so ga reševali predujmi za njegova dela. Najbolje je funkcioniral v »sistemu stalnega dolga«, to »pisanje po sili«, je – kot trdi prevajalec Borut Kraševec - tudi izoblikovalo njegov pisateljski slog, ki zaradi neprestanega  hitenja in lovljenja rokov nikoli ni bil, sploh v primerjavi s Tolstojem, estetsko dovršen. Pač pa je Dostojevski ostal nepresežen v psihološkem smislu, v idejni in duhovni plati. Del te plati je sigurno prinesel iz katorge, kjer je spoznal kopico likov, zgodb razbojnikov in potepuhov. Dostojevski tam morda ni spoznal Rusije, toda spoznal je rusko ljudstvo, tako da tega časa ni dojemal kot povsem izgubljenega. Usoda je naredila še en krog  in mu dala enkratno gradivo za Zapiske iz mrtvega doma, delo, ki mu je po vrnitvi vrnilo nekdanjo slavo in mu dalo mesto, ki si ga v literaturi zasluži.

Biografija Ljudmile Saraskine je izčrpna v marsičem, še posebej aktualna pa je kot idejna in kulturna zgodovina Rusije, katere imperialne težnje je Dostojevski e v poznih letih strastno podpiral. Poraz Rusije v krimski vojni je spremenil njegov svetovni nazor, kritiki so ga razglasili za »cerkveno-monarhističnega imperialista«. Zagrenjen in nacionalno ponižan je bil zaradi vojaškega poraza, razočaran nad egoistično evropsko politiko, med drugim je dolga leta skušal priti do odgovora na vprašanje, ali je Rusija del Evrope. Proti koncu življenja je imel impulzivne reakcije, pomešane s patosom, racionalnemu, pragmatičnemu razumevanju politike je nasproti postavil utopično razumevanje zgodovine. Njegova politična stališča so bila neredko naivna in odtrgana od resničnosti, za še posebej kontroverzno pa lahko danes jemljemo njegovo podporo monarhistični oblasti, češ da

»edina v svoji visoki nepristranskosti lahko ščiti ljudstvo in Rusiji zagotovi največjo svobodo tiska, shodov, veroizpovedi itn.«.

Karkoli si že mislimo o Dostojevskem, enoznačnega odgovora na 700 straneh biografije Ljudmile Saraskine ne bomo našli. Njegova zapuščina je brezmejna, ob literarni dediščini mu lahko pripišemo vsaj še humanizem, iskreno vero v ruski narod in pretanjen duh za pravičnost. Sicer pa je osebnost tega genija, kot je menil zgodovinar Bem, tako ali tako mogoče doumeti samo prek njegovih del.


29.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Elena Švarc: Zakaj vsi ne vidijo angelov

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


27.09.2021

Tonnac, Carriere, Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.


27.09.2021

Petja Rijavec: Meter in pol pomladi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


27.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Požigalci

POŽIGALCI Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter Krstna uprizoritev priredbe AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF: Jan Krmelj PREVAJALKA: Maila Golob DRAMATURGINJA: Eva Kraševec LEKTORICA: Tatjana Stanič KOSTUMOGRAFINJA: Špela Ema Veble AVTOR GLASBE: Luka Ipavec OBLIKOVALEC SVETLOBE: Borut Bučinel IGRAJO: Saša Tabaković - Dobrnik Iva Babić – Betka Benjamin Krnetić – Pepe Uroš Fürst – Vili Nina Valič – Ana Matija Rozman - Dr. Fil in Policaj Napoved: S premiero in krstno izvedbo igre Požigalci se je začela nova gledališka sezona v ljubljanski Drami. Besedilo je po igri švicarskega dramatika Maxa Frischa priredil Jan Krmelj – tudi režiser in scenograf predstave. Frischevo dramo z naslovom Dobrnik in požigalci je prevedla Maila Golob, dramaturginja je bila Eva Kraševec. Premiero na velikem odru Drame si je ogledala Tadeja Krečič:


26.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Slovensko mladinsko gledališče sezono začenja s farsično uprizoritvijo Norišnica d.o.o. Po besedilu Joeja Ortona jo je režiral Vito Taufer, ki je v premišljenem zasledovanju totalnosti gledališča zbližal oder in gledalce. foto: Ivian Kan Mujezinović


24.09.2021

Oče

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

O slavnosti in gostih

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

Nekoč so bili ljudje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.09.2021

Rok Viličnik: Šrapneli

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Saša Stanišić: Čigav si

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Robert Simonišek: Pejsaži

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


20.09.2021

Jernej Dirnbek: Tramp

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


19.09.2021

LGL: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.09.2021

LGL: Moj dedek je bil češnjevo drevo

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.


13.09.2021

Urša Zabukovec: Levo oko, desno oko

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Ivan Lotrič.


13.09.2021

Peter Kolšek: Neslišna navodila

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


Stran 48 od 97
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov