Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
V spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča je bila premierno prikazana predstava Kliči M za Macbetha po Macbethu Williama Shakespeara v prevodu Srečka Fišerja. Več o uprizoritvi te znane zgodbe o obsedenosti z močjo – Saška Rakef. Zamisel: Klara Kastelec, Matjaž Pograjc Režija: Matjaž Pograjc Asistenca režije: Klemen Markovčič Scenografija: Matjaž Pograjc Asistenca scenografije in rekviziti: Sandi Mikluž, Ana Pavšek Dramaturgija: Aljoša Lovrić Krapež Glasba: Tibor Mihelič Syed Glasbeni aranžmaji: Diego Barrios Ross, Jurij Drevenšek, Tibor Mihelič Syed, Matej Recer, Matija Vastl Korepeticija: Diego Barrios Ross Lektorica: Mateja Dermelj Asistentka lektorice: Kristina Mihelj Lektorica za portugalščino: Klara Kastelec Gib: Ivan Peternelj Oblikovanje svetlobe: Matjaž Pograjc, Matjaž Brišar Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Vodja predstave: Gašper Tesner/Urša Červ Kostumografija: Ines Torcato v sodelovanju z Matjažem Pograjcem na podlagi njene jesensko-zimske kolekcije 2019/2020 Zasedba: Macbeth: Jurij Drevenšek Lady Macbeth: Klara Kastelec Duncan, Vojak 1: Blaž Šef Malcolm, Častnik: Matija Vastl Banquo, Vojak 2: Željko Hrs Macduff, Donalbain: Matej Recer Prva vešča: Ivan Peternelj Druga vešča: Janja Majzelj Tretja vešča: Daša Doberšek Macbend: Tibor Mihelič Syed (baskitara, ukulela, drumlja, generator ritma, tolkala, digitalna zvočila), Matej Recer (pianino, klaviature, harmonika), Jurij Drevenšek (električna kitara), Matija Vastl (trobenta, zvočila) Natakarja: Dare Kragelj, Gašper Tesner/Urša Červ Avtor fotografije: Ksenija Mikor
Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Neveljaven email naslov