Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
"Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup."
V sredo se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvila projekcija nemega filma Erotikon ob spremljavi komorne zasedbe Orchestra of the Imaginary pod vodstvom dirigenta, pianista in avtorja glasbe Andreja Goričarja. Glasbeno-filmski projekt, ki je nastal na pobudo Slovenske kinoteke je bil hitro razprodan, ljubiteljem tega žanra pa je spremljanje omogočil Program ARS z neposrednim radijskim in video prenosom dogodka. Več v prispevku Katje Ogrin, prebral ga je Renato Horvat.
Novo partituro za klasiko nemega filma s slovensko filmsko zvezdo Ito Rina v glavni vlogi je pri skladatelju Andreju Goričarju naročila Slovenska Kinoteka, kjer je Goričar že vrsto let hišni pianist. Film češkega režiserja Gustava Machatýja je v tej vlogi že nekajkrat spremljal pri klavirju, ena od improvizacij pa je služila tudi kot izhodišče za novo partituro, ki so jo navdahnile filmska fotografija, montaža, kadriranje in nenazadnje lepota in čutnost glavne igralke. Glasba je svojo svetovno premiero doživela oktobra letos na jubilejnih 40. dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu, kjer je doživela stoječe ovacije, nedvomno navdušila pa je tudi domače občinstvo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob slovenski premieri.
Skladatelj je osrednjo tematiko filma izrazil s tangom, ki je v svojih variacijah uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup, izvrstno pa je poudaril tudi elemente napetosti, pričakovanja in tveganja. Neoromantični elementi so zaobjeli mehkobo glasbenega občutja, jazzovski vložki pa dodali ščepec igrivosti, hudomušnosti in komike.
Komorna zasedba glasbenikov, ki so se ob tej priložnosti združili pod imenom Orchestra of the Imaginary je bila izbrana premišljeno. Klarinet, saksofon, dve violini, viola, violončelo in klavir se zlijejo v ravno prav melanholično, tenkočutno, strastno a mehkobno glasbeno govorico, s katero je sladatelj filmski klasiki dodal novo, privlačnejšo podobo. Goričarjeva partitura je že tretja, ki je nastala za film Erotikon a se na predhodni različici, deli Erna Košt'ala in Jana Klusáka, skladatelj zavestno ni želel opreti, navdih pa je raje iskal v zgodbi sami in predvsem tišini, ki tako močno zaznamuje sam film. Glasba je tekoča in gledalca spretno vodi skozi filmske prizore ter mu zelo jasno, a nevsiljivo ponuja spremljavo pri doživljanju zgodbe same, brezčasno lepoto Ite Rina pa glasbeno uokvirja in povzdiguje. Ljubitelju Erotikona partitura Andreja Goričarja ponuja novo, romantično doživetje filma, ki je sicer označen kot pionirsko delo filmske erotike. Vseh, ki film gledajo prvič pa ne obremenjuje s svojo pretencionostjo, marveč nevsiljivo podpira čutno doživetje te avantgardne vizualne pripovedi.
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
"Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup."
V sredo se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvila projekcija nemega filma Erotikon ob spremljavi komorne zasedbe Orchestra of the Imaginary pod vodstvom dirigenta, pianista in avtorja glasbe Andreja Goričarja. Glasbeno-filmski projekt, ki je nastal na pobudo Slovenske kinoteke je bil hitro razprodan, ljubiteljem tega žanra pa je spremljanje omogočil Program ARS z neposrednim radijskim in video prenosom dogodka. Več v prispevku Katje Ogrin, prebral ga je Renato Horvat.
Novo partituro za klasiko nemega filma s slovensko filmsko zvezdo Ito Rina v glavni vlogi je pri skladatelju Andreju Goričarju naročila Slovenska Kinoteka, kjer je Goričar že vrsto let hišni pianist. Film češkega režiserja Gustava Machatýja je v tej vlogi že nekajkrat spremljal pri klavirju, ena od improvizacij pa je služila tudi kot izhodišče za novo partituro, ki so jo navdahnile filmska fotografija, montaža, kadriranje in nenazadnje lepota in čutnost glavne igralke. Glasba je svojo svetovno premiero doživela oktobra letos na jubilejnih 40. dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu, kjer je doživela stoječe ovacije, nedvomno navdušila pa je tudi domače občinstvo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob slovenski premieri.
Skladatelj je osrednjo tematiko filma izrazil s tangom, ki je v svojih variacijah uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup, izvrstno pa je poudaril tudi elemente napetosti, pričakovanja in tveganja. Neoromantični elementi so zaobjeli mehkobo glasbenega občutja, jazzovski vložki pa dodali ščepec igrivosti, hudomušnosti in komike.
Komorna zasedba glasbenikov, ki so se ob tej priložnosti združili pod imenom Orchestra of the Imaginary je bila izbrana premišljeno. Klarinet, saksofon, dve violini, viola, violončelo in klavir se zlijejo v ravno prav melanholično, tenkočutno, strastno a mehkobno glasbeno govorico, s katero je sladatelj filmski klasiki dodal novo, privlačnejšo podobo. Goričarjeva partitura je že tretja, ki je nastala za film Erotikon a se na predhodni različici, deli Erna Košt'ala in Jana Klusáka, skladatelj zavestno ni želel opreti, navdih pa je raje iskal v zgodbi sami in predvsem tišini, ki tako močno zaznamuje sam film. Glasba je tekoča in gledalca spretno vodi skozi filmske prizore ter mu zelo jasno, a nevsiljivo ponuja spremljavo pri doživljanju zgodbe same, brezčasno lepoto Ite Rina pa glasbeno uokvirja in povzdiguje. Ljubitelju Erotikona partitura Andreja Goričarja ponuja novo, romantično doživetje filma, ki je sicer označen kot pionirsko delo filmske erotike. Vseh, ki film gledajo prvič pa ne obremenjuje s svojo pretencionostjo, marveč nevsiljivo podpira čutno doživetje te avantgardne vizualne pripovedi.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič
Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič
Bralca: Lidija Hartman in Ambrož Kvartič »Pomenek s tišino omogočajo nevidnosti,« preberemo v knjigi Nevidnosti, Milana Dekleve. »Pogovor z nevidnostmi poteka s pomočjo tolmačev. /…/ Lahko se pretrga /pogovor/, obvisi na strelovodu molka, / a takrat priprhutajo nevidni tolmači brez jezikov, / ki znajo povedati veliko, / čeprav jih sprva ne razumemo,« preberemo na 27. strani. Knjiga bralca povabi že z naslovom, s tem, da nevidnostim, ki jih pesnik postavi v naslov, pritrdi in jim priznava obstoj. Kar ni vidno, je običajno najmočnejše gonilo vitalnosti, živega, življenja. V vsaki od 51 pesmi se pesnik Dekleva prek lirskega subjekta dotakne nevidnosti in jim da enega od mnogih, enainpetdesetih obrazov in podob. Kljub temu pa bralcu pušča občutek svobode, neujetosti, neutesnjenosti, nekalupljenosti, da bi morali to nevidnost, te nevidnosti imenovati, jim dati ime, telo, definicijo ...
Snežni leopard se tako zelo približa filmski popolnosti, da pokaže, da popolnega filma ni
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
Neveljaven email naslov